JeraS
O Slavistični reviji
urediŠtudenti prvega letnika slovenistike smo na predavanju predmeta Uvod v študij slovenske književnosti prejeli vsak svoj izvod Slavistične revije. Naslov je dovolj pomenljiv, da smo lahko sklepali, kakšna je vsebina, ki se skriva za rdečo naslovno stranjo. Takoj, ko sem revijo vzela v roke, sem jo na kratko prelistala in preletela članke. Mojo pozornost je pritegnil precej obsežen članek, napisan v ruščini. Poleg slovenistike študiram še rusistiko, želela pa sem tudi preveriti svoje gimnazijsko znanje tega jezika. Lotila sem se omenjenega članka Aleksandra Skaze, ki obravnava pojem poema/pesnitev pri Fjodorju Mihajloviču Dostojevskem.
Besedilo v ruščini (zaenkrat) še nekoliko presega moje znanje, sem pa s pomočjo povzetka v slovenščini uspela izluščiti bistvo. Fjodor Mihajlovič Dostojevski uporablja pojem poema/pesnitev za poimenovanje ustvarjalnega procesa in tudi za opredelitev estetskih in genoloških poimenovanj. Ob označevanju ustvarjalnega procesa mu pojem pesnitev predstavlja zamisel ali idejo romana. Ko pa Dostojevski uporablja pesnitev kot estetski pojem, pomeni ta posebno pesniško vizijo, odnos do življenja in sveta. Z jedrom članka se lahko površno seznanijo tudi bralci, ki ne razumejo slovensko ali rusko, saj vsebuje kratko predstavitev teme v angleščini. Na ta način mogoče vzpodbudi tuje bralce, da si, s pomočjo drugih virov, razširijo svoja obzorja v poznavanju slovanskega sveta.
Sama sem ob branju in pisanju združila obe študijski smeri, tako se v prihodnje že veselim novih slovenističnih in rusističnih izzivov. --JeraS (pogovor) 13:18, 18. oktober 2014 (CEST)/Jera Sitar
Literarnovedni dogodek
urediTa teden je bil, med drugim, namenjen tudi iskanju literarnovednega dogodka. Pred nekaj dnevi sem na poti na fakulteto zasledila naslednjo novico. V 88. letu starosti je umrl letošnji Prešernov nagrajenec Pavle Merku. Gospod Merku je bil slovenist, esejist, kritik, jezikoslovec, etimolog, skladatelj. Deloval je na literarnem, jezikoslovnem, glasbenem in pedagoškem področju.
Rodil se je v Trstu, slavistiko je študiral na Univerzi v Ljubljani, doktoriral pa v Rimu. V življenju je prejel več nagrad za umetniško delo. --JeraS (pogovor) 17:32, 23. oktober 2014 (CEST)/Jera Sitar
Neznana beseda v Novi pisariji
urediOb branju Nove pisarije lahko vsakdo najde nekaj, česar prej še ni vedel. Polna je zanimivih in poučnih informacij. Kar je najpomembnejše, vsebuje številne nasvete, ki pridejo prav vsakemu govorcu slovenščine, sploh pa slovenistu. Sama si ob njej širim tudi besedni zaklad. Na vsake toliko odstavkov naletim na besedo, ki je ne razumem. Seveda je njen pomen mogoče razbrati iz konteksta, vseeno pa včasih kakšno stvar lahko tudi strokovno preverim.
Že na samem začetku se pojavi prva beseda, ki zveni tuje. Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti, zlasti za predmet Uvod v študij slovenske književnosti. Vademekum? Lahko si mislim, da je nekaj koristnega, natančnega slovenskega pomena pa ne poznam. To besedo moram preveriti. V roke vzamem zeleno knjigo, ki se imenuje Slovar tujk. Takoj najdem to zanimivo besedo. V latinščini pomeni pojdi z menoj. Zanimivo, naša študijska literatura nas torej vabi, da ji sledimo. Beseda ima sicer dva pomena:
a) knjižica s praktičnimi nasveti, vodnik, priročnik
b) priročnik s seznamom in opisom zdravil
V našem primeru prvi pomen. Ko bom naslednjič kje naletela na to besedo, in zagotovo bom, mi ne bo treba ugotavljati in ugibati kaj pomeni. Preprosto bom že vedela.
Simpozij Obdobja
urediAlenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost/literatura
Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide/literatura
Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu/literatura
Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija/literatura
Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini/literatura
Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost/literatura
Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu/literatura
Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti/literatura
Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu/literatura
Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze/literatura
Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju/literatura
Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca/literatura
Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije/literatura
Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського/literatura
Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP/jezik
Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta/literatura
Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991/literatura
Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic/literatura
Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999)/literatura
Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije/literatura
Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji/literatura
Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine/literatura
Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren/literatura
Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil/literatura
Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka/literatura
Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem/literatura
Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole/literatura
Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti/literatura
Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki/literatura
Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj/literatura
Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano/literatura
Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino/literatura
Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku/literatura
Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko/literatura
Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem/literatura
Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih/literatura
Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku/literatura
Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset)/literatura
Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja/literatura
Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša/literatura
Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka/literatura
Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi/literatura
Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik/literatura
Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja/literatura
Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal/literatura
Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti/zgodovina in literatura
Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela/literatura
Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem/literatura
Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana/literatura
Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji/literatura
Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji/literatura
Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori/zgodovina in literatura
Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih/literatura
Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije/literatura
Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti/literatura
Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom/literatura
Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti/literatura
Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije/literatura
Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo/literatura
Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský/literatura
Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost?/literatura
Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem/literatura
Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja/literatura
Janez Vrečko: Novo branje konsov/literatura
Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt)/literatura
Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci)/literatura
Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki/literatura
Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti/literatura
Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost/jezik in literatura
Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše/literatura
SlovLit in moj rojstni dan
urediRojstni dan praznujem sredi julija, ko si ljudje navadno privoščimo oddih. Verjetno so si zaslužen počitek privoščili tudi uporabniki foruma SlovLit, ki sicer zelo redno objavljajo svoje prispevke. 19. julija že dve leti ni bilo novic, sem pa našla sporočilo zapisano na moj 17. rojstni dan, to je bilo 19. julija leta 2012.
Gre za obvestilo o bližajoči se mednarodni jezikoslovni olimpijadi, ki je omenjenega leta potekala v Ljubljani, od 29. 7. do 4. 8. Dogodek je potekal na Fakulteti za elektrotehniko, organiziral pa ga je Zavod za tehnično kulturo Slovenije. Nadela bi mu nalepko jezikoslovje. Sporočilu je dodan tudi spletni naslov, kjer si je mogoče prebrati več informacij, sama sem ugotovila, da je olimpijada lansko poletje potekala v Pekingu.