Janja Zupančič

Nova pisarija

PISMENOST

v zgodovini: slovnica
danes: znanje pisanja in branja oz. odvisno za katero in kakšno pismenost gre
pismenost kot merilo civiliziranosti (nepismenost = sramota)
pismenost = sposobnost sprejemanja, razumevanja informacij in njihovega tvorjenja, posredovanja
specialne pismenosti, obvladanje več sporazumevalnih kodov
vsakdanja raba pismenosti: mobitel, sms, računalnik, internet
napredek v tehnologiji, napredek v pismenosti - je res vse nujno samo in zgolj dobro?
pisanje, prebiranje blogov - odstotki podobni ko je bila pismenost stvar elite
cobiss, vidni in "nevidni" pisni izdelki
aktivno pišoči, pismeni - delež
humanisti - zavzemanje za kreativnost, za pisanje in objavljanje

INFORMACIJSKA DRUŽBA

= nadomestek industrijski družbi

knjiga ali zaslon?

WIKIJI

lahko dostopne informacije
globalen enciklopedični pristop
brez ekonomskih razlogov: zgolj samoiniciativnost objavljati, pridobivati podatke
Wikimedijina spletišča zajemajo

spletno enciklopedijo Wikipedijo Wikivir (za stara besedila v javni lasti) Wikiknjige (za naše knjige in priročnike) Wikiverzo (za seminarje, projekte, predavanja) Zbirko (za slikovno gradivo) Wikislovar

včasih za preživetje jezika, status: Biblija, epska pesnitev, danes: kvaliteta člankov na Wikipediji
Wikiedija kot sredstvo merjenja "živosti" jezika
mesto spomina
vprašanje verodostojnosti, odgovorni in lastna presoja

WIKIJI IN ŠOLA

=pedagoško orodje

AVTOR

pozornost avtorju, besedilu, bralcu

MOTIVACIJA ZA PISANJE

"za narodov blagor"
etična problematika
vzrok, povod za pisanje

IZBIRA JEZIKA

ob nagovarjanju različnih prejemnikov, različni (tuji in materni jezik) jeziki

IZBIRA TEME

čas številnih izbir, veliko število piscev, kaj je kvalitetno, pravilnost izbir
pozitiven čustven odnos, radovedneži
vseeno nekatera dela označena za pomembnejša

VAJE V PISANJU

PISANJE=učljiva veščina
pomembnost digitalizacije

USODA AVTORSTVA

biti avtor nekoč pomenilo več kot danes
poseganje v besedilo in občutljivost avtorjev
neprilagojenost avtorjev na novejše koncepte avtorstva

SOAVTORSTVO

Wikipedija
več glav več ve, soustvarjanje (ki ga humanisti niso/nismo navajeni)
avtorski napuh ni dobrodošel

OBJAVLJANJE

včasih potrebna poznanstva, meceni, ... danes več ali manj dostopno vsakemu
postaviti besedilo na splet - podariti ga javnosti

MNOŽIČNI UM ALI PAMETNA MNOŽICA

način organizacije znanja v informacijski družbi, korist za vsakega
skupnost znanja, znanje mora biti zastonj
Wikipedija = noodobna organiziranost vednosti
abecedne razporeditve - enciklopedije
množica v povezavi z ideologjami (fašizem, naizem,...)
množica kot negativna in pozitivna tvorba

AVTORSKE LICENCE

tekst je intelektualna lastnina okrog katerega se oblikuje copyright
zakonodaja
creative commons

CREATIVE COMMONS

ustvarjalna gmajna
iz svobodne kulture, Lawrence Lessig = utemeljitelj pojma
najprej tekste ponuja, šele potem pod katerimi pogoji
spremenljive licence
avtor besedila lahko prosi, da ga ob navedbi citiramo (nič dobičkonosnega)

COPY RIGHT

ščit pred zlorabo, pred razmnoževanjem,...

BRALEC

PROSTI DOSTOP

šolanje
zunaj šolanja je prostodostopno zanje manj samoumevno
dostop do spleta, do informacij

ZALOŽBE

bralec, njihov potrošnik in ne soustvarjalec
spletišče, Wikipedija - javna last

REPOZITORIJ

arhiviranje diplom, magistrskih, doktoratov
mednarodni repozitorij DRYAD

VAROVANJE ZASEBNOSTI

Slovenska zakonodaja, zakon o varovanju osebnih podatkov
javno ni enako skupno
prizadevanje za skupno in javno

KREDIBILNOST

objavljanje brez uredniškega filtra in težave s kredibilnostjo
presojanje o verodostojnosti
zaupanje avtorjem

AKTIVIZEM

aktivist = delujoč v gibanju, organizaciji
aktivizem v znanosti
socialna omrežja in aktivizem

AVTORSTVO

inštitucije zavirajo avtorjem legitimiteto, pogosto zavirajo novosti
starejše gradivo naj bi že prestalo kritične presoje, torej zanesljivejše

STROKOVNO RECENZIRANJE

selekcija kredibilnih od ne kredibilnih
recenzenti: uredniki časopisov, knjig, zbornikov,...
alternativa: javno recenziranje (open review, open peer review, anonimous peer review)
Anonimizacija - slepa in dvojno slepa recenzija

PRAVOPIS

dvom v kredibilnost, če pisec ni pravopisno korekten

LOČILA, VELIKE ZAČETNICE IN DRUGO

korektna uporaba vezaja, pomišljaja, dolgega pomišljaja, tako imenovanih črtic
narekovaji in dvopičje
tripičje ali tropičje ,... !!
Velika začetnica: naslovi v tabelah, kolonah, v alinejah zgolj, če sledi daljše besedilo

Kjer je bil osrednja figura moški : Kjer je bila osrednja figura moški (spol in osebek!)

DIGITALNA PISMENOST

FORMATI BESEDIL

txt pomeni golo besedilo
doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo
htm ali html je spletno besedilo
pdf je natisljivo besedilo
besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

BESEDILO V WIKIJIH, VAJE, SPOROČANJE POPRAVKOV IN KOMENTARJEV

za odstavek pustimo eno vrsto prazno
enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (*)
naslove obdamo z dvema enačajema ==xxxx== (podnaslove s tremi itd.)
ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma ’’xxxx’’, krepkega s tremi ’’’xxxx’’’
povezave napravimo z oglatimi oklepaji

v dveh zavitih oklepajih so predloge, Cobissovo številko vnesemo npr. s COBISS
oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#)
v wikijih delujejo tudi ukazi za format html

Vaje: napotki za pisanje, objavljanje, urejanje
Sporočanje popravkov in komentarjev: pogovorna stran besedila, urejanje, znotraj besedila

NAVAJANJE

ČEMU SPLOH CITIRAMO

izraz natančnosti, poznavalstva
znamenje strokovnega pisanja
javna last: 50 let po avtorjevi smrti(80. leta 20. stoletja), danes 70 let
preverjanje virov danes dostopnejše, lažje

PREPISOVANJE

plagiat ali tuje uporabimo kot lastno, avtorsko
copia - obilje, blagostanje

CITATNA INDUSTRIJA

CITATI IN INDEKSI

Citation index = zapisovanje sklicev na predhodne objave, bibliografska podatkovna zbirka
SCI, SSCI, AHCI
Google učenjak

FAKTOR VPLIVA

IF impact factor, številka, ki kaže stopnjo vplivnosti znanstvene revije
povprečje citiranosti na članek

Slovarček

sublimna - vzvišena, plemenita
iniacija -
repozitorij
distribuiranje - opravljati, izvrševati distribucijo, razdeljevati

Ob prelistavanju SR

V Slavistični reviji me preseneti nabor različnih tematik, ki so nekoliko neobičajne, večkrat skrite in se o njih ne sprašujem/o. Predstavljena so dejstva, nabori iz različnih virov, ki utemeljujejo zavzeta stališča. Na ta način ima povsem običajen bralec možnost vpogleda do članka strokovne narave, torej nekoliko resneje obarvane primerjavi s trivialnimi članki današnjih revij, časopisja. Kljub vsemu je za razumevanje dobrodošlo predznanje in pripravljenost članku podariti košček koncentracije, s katero se da prodreti do vsebine.

SlovLit

28. 3. 2013, piše Maja Avsenik

Gre za vabilo, obvestilo k spoznavanju antične književnosti, natančneje starorimskega pesnika Horacija in njegove Ars poetice. Govora je bilo tudi o njeni aktualnosti v drugih jezikih in vplivnosti v kasnejših obdobjih. Nicolas Boileau tako napiše L'art poetique (1674) ter velja za naslednika. S vojim delom, ki je dvakrat daljše od Horacijevega zapušča dragocen uvid v književnost in kritiko svojega časa, ki so jo upoštevali francoski klasiki (Corneillevega in Racinovega kova). Gre torej za vabilo ob izdaji Boileaujeve pesnitve, ki je prvič prevedena v Slovenščino, in za vabilo ob izdaji novega Horacijevega prevoda.