IzaVidmar

10. RKD in Wikimedija

Na spletnem mestu RKD, med iskanjem kulturne dediščine v Postojni, iskalnik najde 52 relevantnih enot. Dvorci, grobnice, hiše, spomeniki,... katerih še sama, kot domačinka nisem poznala. Na Wikimedijino zbirko sem naložila fotografijo stare porodnišnice saj ima zame poseben pomen. V stavbi so danes namreč prostori Postojnskih tabornikov in skavtov, katerih članica sem že 14 let. Notranjost pa smo skoraj v celoti prenovili sami. Stara porodnišnica v Postojni [1]

9. Diplomske naloge

katalog slovenističnih diplomskih nalog [2]

oddelčna zbirka diplomskih nalog s polnim besedilom [3]

8. Poprvljanje članka na wikipediji

prvi popravek: https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Justin_Bieber&diff=5842535&oldid=5821409

drugi popravek: https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Justin_Bieber&diff=5842536&oldid=5842535

tretji popravek: https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Justin_Bieber&diff=5842538&oldid=5842536

četrti popravek: https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Justin_Bieber&diff=5842539&oldid=5842538

peti popravek: https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Justin_Bieber&diff=5842547&oldid=5842545

7. Geopedija

Za ta spletni zemljevid prvič slišim in uporabljam. Zdi se mi zanimiv in priročen saj lahko na njemu najdeš najrazličnejše podatke, od planinskih koč, do bankomatov in avtobusnih postaj. V mojem rojstnem kraju Postojni, so se rodili trije literati: Neli Kodrič Filipič - mladinska pisateljica, Alojz Kraigher - slovenski pisatelj in zdravnik, ter Iztok Mlakar - slovenski kantavtor, igralec in dramatik. Vsi trije imajo gesla na Wikipediji.

6. Popravljalci sveta (komentar na članek)

Že v osnovni šoli so nam učitelji Wikipedijo predstavili kot neprimeren vir za iskanje informacij. Češ da ji ne gre zaupati, ker jo lahko oblikuje/spreminja/popravlja vsak. Nič drugače ni bilo v srednji šoli, kjer si bil za navajanje Wikipedije pod viri okregan (in kaznovan). Pri predavanjih profesorja Hladnika pa mi (nam) je bila wikipedija (in vsi ostali wikiviri) prvič predstavljena kot zanesljiva in uporabna. Kljub možnim napakam in primerom vandalizma je wikipedija zaradi dobronamernih ustvarjalcev vsebin zaupanja vredna. Poleg tega se mi zdi čudovito, da jo lahko študentje pomagamo soustvarjati in tako (na boljše) spreminjati naš virtualni svet, v katerem preživimo (skoraj) več časa kot v realnem.

5. Trubarjevanju in drugim kulturnim mašam na rob (komentar na članek)

S prebranim prispevkom se strinjam. Književne preteklosti in preverjenih, že ustaljenih praks ne gre zanemarjati, temveč jih študirati, izboljševati, preverjati… Včasih pa je pomembno tudi »prelomiti tradicijo«, da lahko ustvarimo nekaj novega, mogoče boljšega, kot je to storil tudi Primož Trubar. Ta korak se po mojem mnenju splača tudi če bi se na začetku izkazal za “neuspešnega”.

jemati

ideje

4. Slavistična revija

Pri reviji mi je bilo na prvi pogled všeč, da je natisnjena v nekoliko manjšem formatu, (ne klasičnem A4). Notranjost na začetku nekoliko odvrne zaradi majhne pisave in dolgih odlomkov. Tudi skic, fotografij, ki smo jih navajeni videvati v klasičnih revijah skoraj ni. Zelo uporabne se mi zdijo opombe na koncu strani, ki kaj podrobneje razložijo ali dajo navodila do gradiv za natančnejše raziskovanje. Prav pridejo tudi povzetki v angleščini za tujce.

3. Nova pisarija

Wikiji:

- skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti. (Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Wikislovar,…)

+ lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo,…

Na Wikipediji je 290 jezikov ( “večje ko je število jezikov, več je kulturnih izbir, večje so možnosti za preživetje v tem svetu. Z jeziki je skratka podobno kot z biotsko raznovrstnostjo, ki veča preživetvene možnosti”.)

Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002

Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker:

-za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe

-piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic

-prispeva lahko vsakdo

-uveljavlja sodelovanje

-objave so neposredno mednarodno primerljive

-je samorefleksivna

Informacijska družba:

- ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo

- kulturo tiskane knjige dopolnjujejo novi informacijski kanali

Pismenost:

- obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo

- sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij in sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja

- npr. glasbena, računalniška, urbana, strokovna pismenost, to so specialne pismenosti - sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah.

Do pismene "elite" je nepismena večina razvila nezaupljivo distanco - izraz pismouk ima slabšalen podton.

Testi pismenosti so pri nas deležni velike pozornosti (npr. PISA 2009). Slabo se šolarji odrežejo pri t. i. bralni pismenosti, nadpovprečni so rezultati slovenske e - pismenosti.

Med pisci blogov je prvič v zgodovini pisanja delež žensk enak deležu moških ( drugje žensk komaj dobra tretjina).

Wikiji in šola:

Wikipedia in sestrska spletišča, zlasti Wikiverza, so močno pedagoško orodje.

Leta 2005 so jih začeli uporabljati na fakultetnih seminarjih, leta 2007 pa so študentski wikiprojekti dobili na seznamu projektov svoje poglavje.

Obstajajo škodljive intervencije, ki škodujejo Wikipediji in sestrskim spletiščem. To imenujemo VANDALIZEM. Ne predstavlja hujših groženj, saj lahko v historiatu škodo popravimo.

Avtor:

Do interpretacijske šole v 60ih letih, je bila večina del usmerjena k avtorju. (Od tu avtorska biografija kot eminenten literarnovedni žanr).

Naslednja generacija je pozornost avtorja usmerjala k besedilu.

V 80ih letih pa se je pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju.

Motivacija za pisanje:

Pisanja se v grobem lotimo zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe ali za katero izmed socialnih skupin, ki jim pripadamo. Obstaja tudi bolezenska motivacija (skribomanija, grafomanija), ki je neetična.

V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika, smo lahko pismeni na štirih področjih:

•sporazumevalno

•leposlovno

•strokovno (objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo) in znanstveno (objave v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij)

•publicistično (objave v časopisu, blogih...)

Izbira jezika:

Če pišemo za globalno javnost, jo nagovorimo v lingui franci angleščini, če pišemo za domačo publiko pa v slovenščini. Strah pred tem, da bi se slovenistična znanost dogajala v tujih jezikih je vendarle pretiran.

Slovenska wikipedija je zaživela z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in institucij v slovenščini, hkrati pa je omogočila primerjavo tega znanja s tistim v drugih jezikih.

Izbira teme:

Nezadovoljstvo s svetom številnih izbir izvira iz tega, da imajo pravo vrednost za nas samo realizirane, konzumirane izbire.

V akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji,…V romantičnemu pedagoškemu principu človeške “samorealizacije” pa ustreza prizadevanje, naj si posamesnik izbere temo, ki mi najbolj ustreza, do katere ima pozitiven čustveni odnos

Vaje v pisanju:

No, takó tipkanje kot pisanje spadata med haptične oz. tipalne izkušnje, ki so razvojno pomembne.

Nekaj stvari:

- besede postanejo klikljive, če so v dvojnih oglatih oklepajih

- :s:sl: pomenita slovenski Wikisource

-odstavik napraviš s prazno vrstico

Usoda avtorstva:

Avtorji se združujejo v zelo močne skupnosti, kot so Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorsko agencijo…, medtem ko imajo bralci za sabo samo bralne krožke in forume.

Soavtorstvo:

Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje.

Če želimo tekst oblikovati z drugimi si moramo zapomniti nekaj pravil:

•vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj

•Bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov

•Zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same

•Zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre

•Soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi sene strinjajo

•Ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

Objavljanje:

Včasih so besedila postavili stavci v tiskarni, jih pretipkali iz rokopisov v stavni stroj, od koder so šla v tisk in naprej med bralce.

Danes postaviti besedilo pomeni, ga naložiti na kak strežnik oziroma spletno mesto. V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi. K vidnosti najbolj prispeva postavitev na močno obiskano mesto, oglaševanje na takem mestu vključitev kazala in hiperpovezave v besedilu.

O tem, ali ima besedilo na spletu status objave ali ne, odloča avtorjeva licenca.

Množični um ali pametna množica:

Je način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji, to je znanje, pri kateremu produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in se stalno izpopolnjuje. Koncept skupnosti znanja obuja pomen znanja kot javne dobrine.

Masovnost je nevarna, ker brezglava množica brez zmožnosti samorefleksiie ves čas išče avtoriteto, možnega voditelja, da se mu podredi.

Avtorske licence:

Rezultat pisanja je besedilo, vendar pa besedilo stroke definirajo različno:

Jezikoslovje - oblika jezikovne komunikacije

literarna veda - nekaj berljivega

pravo - intelektualna lastnina, okrog katere je

oblikovana zakonodaja (avtorske pravice)

Creative commons:

Je avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture dovoljevanja. Tekste najprej ponuja, šele potem dodaja, pod kakšnimi pogoji.

Vrste cc licenc - spremenijive:

•Priznavanje avtorstva

•Deljenje pod istimi pogoji

•Nekomercialno

•Brez predelav

Coyright:

Avtorska zakonodaja, poznana po svetu pod imenom copyright ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju: literarna, glasbena, dramska, filmska, arhitekturna itd. Ščiti jih pred zlorabo, ki jo definira kot nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela.

Očitamo ji, da izhaja iz trojih neustreznih konceptov:

1. da pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo),

2. da je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega, najslabše pa internet, da skratka ni kompatibilna z informacijsko druzbo,

in 3. da intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino.

Na začetku 20. stoletja je bilo obdobje zaščite avtorskih del povprečno 15 let, na koncu 20. stoletja pa povprečno 89 let po njihovem nastanku.

Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi. Če delo ustvari nekdo v okviru svojih službenih obveznosti, lastništvo pripada instituciji.

Dokler gre za korektno oz. pošteno uporabo, lahko delo razmnožujemo s tiskanjem, fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika na svoj računalnik. Poštena raba je skratka neprofitna raba.

Bralec

-Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.

-Država s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča.

- Prosta ali odprta dostopnost je geslo današnjega časa. Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino. Vsebino, ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo, medtem ko zgolj prosti dostop poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje.

Poznamo še zlati, zeleni, sivi, platinasti, zakasnjeni prosti vstop…

Založbe:

Zalozbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti. Izraz založba pomeni, da so bile finančno in organizacijsko udeležene pri produkciji publikacij za nastanek publikacij so založile denar, v izdaje so investirale in potem živele od profita, ki ga je prinesla prodaja. Da pa lanko kvaliteten znanstveni tisk izhaja tudi brez založbe, dokazujejo znanstvene revije, ki jin izdajajo društva (npr. Slavisticna revija).

Repozitorji:

Najočitnejši dokaz o vplivnosti objave dobimo preko številk o citiranosti. Pomembne so tudi številke o branosti objave. Repozitorji imajo funkcijo štetja ogledov že vgrajeno. Glavni namen repozitorjev je za zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov. Tudi prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu objav, bolj živi izmenjavi znanstvenih vsebin… Vse tri slovenske literarovedne revije (Slavistična revila, Jezik in slovstvo in Primerjaina književnost) so v prostem dostopu takoj po izidu na papirju. Odprtega značaja je tudi spletni forum SlovLit.

Kredibilnost:

=zanesljivost

Danes smo prisiljeni samostojneje presojati o stopnji verodostojnosti objav. Preverjamo avtorja, inštitucijo/medij, starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje …

Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev.

Aktivizem

=socialni koncept, npr. kulturni, mladinski, sindikalni … aktivizem.

Aktivist - kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju

2. Slovar besed

etatizem - sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju

defetizem - mnenje, da je neko delo brezuspešno, malodušje

analfabetizem - neznanje branja in pisanja

paradigma - vzorec, primer

Vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem

Eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv

Kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroČi velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju

Eksaminator - izpraŠevalec (pri izpitu)

Analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

Habilitacija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli (habilitacijski kriteriji - kriteriji za pridobitev habilitacije, doseČi habilitacijo)

eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv

angažma - nastanitev, zaposlitev zlasti na umetniškem področju

sublimen - vzvišen, plemenit

protemkinova vas - Idiom pomeni, da gre pri stvari omenjeni v povezavi z njim za kuliso oziroma lažno, olepšano prikazovanje realnosti.

1. Nacija - kultura

Zanimivo kaj vse je lahko inspiracija za nastajanje umetnosti.

Z uporabo twittov se umetnik približa mlajšim generacijam.

Ne moti me, da je avtor za prikaz strupenosti političnega govora uporabil elemente Sonetnega venca, kot enega mogočnejših Prešernovih del, razumem pa, da bi se lahko nekaterim to zdelo neprimerno.