GrmekM
O Slavistični reviji
urediZunanji izgled je povsem običajen in umirjen. Iz vinsko rdečih platnic najprej opazim blišč belo obarvanega naslova »Slavistična revija«. Že ko sem revijo odprla, sem ugotovila, da se njena ne živahna zunanjost ne sklada z njeno notranjostjo. Znotraj platnic namreč kar mrgolijo mnenja različnih avtorjev o vseh mogočih slovenističnih vsebinah, številna nova odkritja domačih in tujih piscev, razprave in še bi lahko naštevala. Kot pri vseh revijah sem tudi pri tej najprej prelistala tista poglavja, ki me bolj zanimajo. V tem primeru sem se najprej zatekla k razpravam z zgodovinskim ozadjem. Prebrala sem Toporišičevo razpravo z naslovom Jakoba Riglerja teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika ter Janovo razpravo o kritični izdaji slovenskih pridig prvega goriškega nadškofa. Razpravi sem prebrala med krajšim čakanjem na predavanje in glede na moje predhodno slovenistično znanje sem drugo razpravo precej lažje brala in tudi razumela.
V samem začetku Janova razprava govori o znanju, ki je potrebno, da sploh začneš z analizo starih pridig in o tem, koliko časa je avtorica Lojzka Bratuž potrebovala, da je o vseh analizah in spoznanjih napisala knjigo. Nadaljuje o pomembnosti slovenščine med leti 1711-1774, ko je goriški nadškof pisal pridige in o razvoju pridigarske kulture na naših tleh.
Med listanjem in prebiranjem revije sem takoj opazila njeno dvojezičnost. Pomeni, da se revija ponuja tudi tujim bralcem in da si njene vsebine želijo prepoznavnosti v širšem območju- onkraj naših meja. To je pri meni vzbudilo posebno lagodje, saj sem v reviji prepoznala dodaten člen uporabnosti, koristnosti in ambicioznosti. Revijo bom zagotovo še kdaj brala (najverjetneje v digitalni obliki), saj sem v njej našla številne zanimive informacije, ki poglabljajo naše znanje na področju jezikoslovja.--GrmekM (pogovor) 10:05, 17. oktober 2014 (CEST)
Literarnovedni dogodek tega tedna
urediNedelja, 19.10.2014. Nedelje navadno izkoristim za obiske pri babici. Tudi to nedeljo sem kot po navadi prišla k njej, sedla za kuhinjsko mizo in počakala na odlično kavico. Prižgan je bil Radio Slovenija - 1. program, na njem pa se je ravno začela predvajati rubrika »na današnji dan«. Zaslišala sem ime literarnega zgodovinarja. Zgolj s poslušanjem si vseh podatkov o njem nisem uspela zapomniti, zato sem zvečer pobrskala po strani RTV SLO, našla rubriko »na današnji dan« in si zadevo še enkrat prebrala.
19. 10. 2014 se je v Túrnišču v Prekmurju rodil literarni zgodovinar Štefan Barbarič. Slavistiko je doktoriral v Zagrebu, bil je predavatelj slovenske književnosti v Zadru, tajnik in urednik pri Slovenski matici ter od leta 1980 naprej ravnatelj Slovanske knjižnice v Ljubljani. Objavil je veliko literarnozgodovinskih študij, v katerih je obravnaval protestantizem, romantiko, realizem in stike Slovencev z drugimi narodi.--GrmekM (pogovor) 17:17, 19. oktober 2014 (CEST)
Pismenost
urediSpodnji sestavek je povzetek poglavja iz Nove pisarije z dodanim krajšim komentarjem.
Poglavje v samem začetku govori o definiciji besede pismenost in kako se je ta spreminjala skozi čas. Pojem pismenosti je nekoč pomenil zmožnost oblikovanja in razlaganja zapisanih reči (prvotno so tu mišljeni teksti z versko vsebino), tvoriti take tekste pa je bila sposobna le peščica ljudi. Mislim, da tu ni potrebno posebej poudariti, da so ljudje vse to zapisovali s pisalom v roki, brez pomoči računalniških naprav. Stopnja pismenosti je na naših tleh začela rasti šele konec 18. Stoletja po uvedbi obveznega šolanja.
V nadaljevanju tekst govori o pismenosti v današnjih dneh in o tem, kako se njen prvotni pomen spremenil. Ali bi lahko v današnjih dneh govorili o pismenosti, ki je odvisna od računalnikov? Računalniške veščine so za današnjo modernizirano dobo izjemnega pomena. Kar pa ni nujno slabo, saj ima dotedanja oblika pismenosti možnost nadgrajevanja in večjega učinka.
Med prebiranjem tega poglavja sem se še posebej ustavila ob zelo zanimivem odstavku. Govori o tem, da je predpostavka o računalniku kot o napravi, ki nam lajša delo, povsem napačna. Priznati moram, da o tem še nikoli prej nisem resneje razmišljala in sem marsikdaj tudi sama podlegla tej tezi. Mislim, da ima avtor zelo prav, saj nam računalniki res odpirajo vedno nove možnosti in s tem nalagajo vedno več dela. --GrmekM (pogovor) 17:02, 12. november 2014 (CET)
Kazalo zbornika 33. simpozija Obdobja
urediV tem razdelku je prekopirano in urejeno kazalo zbornika 33. simpozija Obdobja.
Dodatne oznake:
LV- literarna veda
J- jezikoslovje
- Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost -LV
- Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide -LV
- Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu -LV
- Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija -LV
- Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini -LV
- Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost -LV
- Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu -LV
- Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti -LV
- Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu -LV
- Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze -LV
- Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju -LV
- Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca -LV
- Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije -LV
- Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського -LV
- Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP -J
- Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta -LV
- Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 -LV
- Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic -LV
- Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) -LV
- Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije -LV
- Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji -LV
- Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine -LV
- Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren -LV
- Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil -LV
- Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka -LV
- Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem -LV
- Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole -LV
- Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti -LV
- Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki -LV
- Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj -LV
- Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano -LV
- Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino -LV
- Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku -LV
- Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko -J
- Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem -LV
- Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih -LV
- Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku -LV
- Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) -LV
- Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja -LV
- Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša -LV
- Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka -LV
- Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi -LV
- Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik -LV
- Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja -LV
- Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal -LV
- Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti -LV
- Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela -LV
- Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem -LV
- Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana -LV
- Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji -LV
- Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji -LV
- Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori -LV
- Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih -LV
- Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije -LV
- Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti -LV
- Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom -LV
- Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti -LV
- Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije -LV
- Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo -LV
- Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský -LV
- Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? -LV
- Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem -LV
- Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja -LV
- Janez Vrečko: Novo branje konsov -LV
- Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) -LV
- Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) -LV
- Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki -LV
- Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti -LV
- Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost -LV
- Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše -LV
V arhivu slovenističnega portala SlovLit sem zadnjo objavo za svoj rojstni dan našla v arhivu preteklega leta. 2. novembra 2014 je Boris Kenr poročal o srečanju s skupino Laibach, ki ga je organiziral 25. oktobra 2014 v okviru Katedre za slovansko filologijo na fakulteti v Lodžu (Uniwersytet Łódzki). Zapisal je, da se je dogodka udeležilo preko 120 ljudi, kar predstavlja lep uspeh.
Kenr, Boris. [1]. SlovLit. 2. november 2014