Erikakum

Domače naloge

A na faksu se temu reče revija? (Ali kako sem spoznala slavistično revijo)

Revija?

Ja, revija.

Revijo smo dobili.

Ob pogledu na debelo čtivo z drobnim tiskom se mi v možganih premaknejo kolesci, ki se niso še nikoli.

Sem zmedena? Verjetno.

Ampak saj to sem pričakovala. Draga Erika, to ni več srednja šola. To ni slovenščina pri profesorici, ki ji je važno le, da se prikažeš na uri, pa še to ne vedno.

Dotaknem se hrapavih rdečih strani. V oči me bode neprijetna barva in podnaslov, ki me še bolj zmede.

Časopis za jezikoslovje in literarne vede.

Ali nismo rekli, da je to revija? Zdaj je že kar časopis?

Namreč v moji glavi so tej pojmi sledeči. Revija je publikacija s fotografijami, barvnim tekstom in zanimivimi članki. Ni debela in siva. Časopis pa je siv, ampak ne debel. Časopis je tisto, kar uporabiš, ko poskušaš podkuriti v peči. In tisto, zaradi česar se mi vaški pijančki vsak vikend stepejo v gostilni.

Ne pa ... to?

Ampak zdaj sem v Ljubljani. Sem na fakulteti. Celo na filozofski. Sem sem se vpisala, ker me slovenistika zanima. Ker bi jo rada učila.

In zato se bom sprijaznila s tem, da bodo to odslej revije, ki jih bom prebirala.

Odprem revijo.

Kazalo so napisali kar na platnice? Okej ... Me ne moti. Živimo v takem času, ko je kul biti ekološki. In seveda se vse šole poslužujejo tega. Mi smo ekološki, mi smo dobra šola.

Preletim naslove.

Zanimivo. Zanimivo. O, ta me pa uči! Zanimivo. Zanimivo. Cirilica? Mar pričakuje profesor od mene, da tudi to preberem?

Začnem z branjem prvega članka.

In na veliko presenečenje mi je zanimiv. Naučim se nekaj novega, nekaj vidim z druge perspektive. Kul, zanimivo.

Ampak ...

Prelistam strani naprej.

... kdo pa ima čas za to, ko pa imam še toliko dela za druge predmete.

Zaprem revijo.

Saj bom drugič do konca prebrala.

Čemu tipkanje?

Ne resno.

Čemu tipkanje?

Zakaj ves ta trud? Zakaj vse te ure? Vse te ure, ki jih preživim sključena za računalnik ob dveh zjutraj in po treh kavah (kar bo verjetno razlog, da bom bankrotirala). Kaj ne bi bilo boljše spati? Morda se vsaj učiti ali delati eno od stotih seminarskih, ki jih imam (že) naslednji teden?

Ne. Namesto tega bom tipkala.

Ampak ne tega kar si sama želim. Ker Bog ve, da bi rada tipkala. Pisala na računalnik. Kako zelo zelo bi rada že končno nadaljevala s pisanjem svoje knjige. Kako rada bi končno izlila svoje misli v kakšno kratko zgodbo. Kako rada bi tipkala!

Ampak tipkala to, kar si sama želim ...

A tipkati moram to. To, kar nam je naložil profesor pri tem predmetu. Zakaj to delam? Za boljšo oceno? Ah ... kako dobro se poznam. Ker ocena je seveda vse. Zakaj drugega neki pa to delamo? Zakaj se rinemo profesorjem v rit? Zakaj se tako zelo trudimo izstopati s svojim delom? Ker smo tako zagnani? Ja seveda! Zato ker bi radi vsaj malo lažje prišli čez pri vsaj enem predmetu.

Morda mi bodo rekli, da sem pesimist. Še kaj več, da sem zlobna do sveta. Da vidim le slabo, da le kritiziram. Pa jim rečem, pokažite mi drugače. Dajte. Dajte, če morete.

Potem se pa neha. Potem pa ne gre več naprej. Kaj pa zdaj?

Zdaj pa gremo tipkat.

Ker to se pač mora narediti.

Ampak čakaj ...

Kaj jaz sploh delam?

Tipkam, ja. Ampak kaj tipkam? Sem se to vprašala preden sem začela godrnjati, da imam preveč dela? Sem pomislila, kakšen namen ima to tipkanje, preden sem preklela življenje, ki ga živim?

Seveda nisem, zato pa sem vedno slabe volje!

Ker to tipkanje, čeprav ni meni najljubše, je koristno. Kaj, če bo nek šolar nekega dne iskal ravno ta članek, ki ga bom jaz pretipkala? Kaj, če nekomu ne bo treba iti v knjižnico, zato ker sem jaz ta članek spravila sem gor? Kaj, če bo moje delo enkrat koristno?

Tipkati je pravzaprav zanimivo! In tipkam lahko celo besedila svojega najljubšega avtorja. To sem si tako ali tako želela prebrati. Je res tako hudo, če pri tem še malo potipkam?

Kaj ne bo to fajn občutek?

Če se pa pri tem slučajno še kaj za izpit naučim, potem bo pa sploh popolno.

Literatura posebne sorte

Kakšna literatura je literatura posebne sorte?

Posebna. Nekaj, kar je drugačno. Nekaj, kar zame izstopa. Literatura, ki mi nekaj pomeni.

In to je gotovo tista, ki jo najdem izven predavalnic. Ker tista, ki je notri, ki jo moram nujno prebrati, tista mi ne bo všeč. Že iz principa ne, ker če mi bo nekdo rekel, da to moram prebrati, potem se bom nad tem pritoževala. (Razen Cankarja. Ker on je car, ne glede na to, kje slišim zanj.)

Ampak ne želim pisati zdaj o tej literaturi znotraj predavalnic. Ne, pojdimo ven. Sprehodimo se na prosto. Občutimo veter, ki nas poboža po licih. Poiščimo nežne barve jeseni. Poslušajmo šelestenje sveta. Tukaj se skriva literatura. Tukaj se skriva tista prava literatura.

Moja literatura.

Skupaj z vetrom, zvokom, barvami se sprehodi čez moje možgane. Poigra se z mojimi mislimi, poda mi nove ideje.

Nenadoma začutim gromozansko željo, da bi se usedla za mizo, vzela v roko svinčnik in samo pisala. Izlila svoje misli, končno spet svobodno zadihala.

Stečem po pločniku (tega seveda ne naredim, ker bi zbujala čisto preveč pozornosti). Želim si čim hitreje priti v svojo sobo. Svojo začasno sobo, ki še vedno in verjetno nikoli ne bo popolnoma moja. A dovolj je. Je prostor, kjer se lahko skrijem. Prostor, kjer se skoraj počutim dovolj varno, da lahko svoje misli pustim, da prosto letajo po prostoru.

Zaprem vrata za seboj. Naslonim se na njih in vdihnem zatohel vlažen zrak.

Na polnih policah se mi nasmehnejo Cankarjeve Podobe iz sanj. Čeprav nimam prostora, da bi svoje knjige hranila tu, v Ljubljani, se za to knjigo vedno najde prostor. Sicer po navadi le na nočni omarici, vendar tudi tam je dobrodošla.

Pograbim knjigo in se vržem na posteljo. Po toliko urah predavanj sem si zaslužila.

Prebrala bom eno besedilo. In potem bom šla do konca napisati poglavje svoje knjige.

Ker to je tisto, kar me žene naprej. Zato sem na tem faksu. Ker je literatura moj izhod, moja rešitev in moj smisel. Je to, kar sem si vedno želela delati. Je nekaj, kar je bilo z mano, ko nihče drug ni bil.

In to je moja literatura.

Literatura posebne sorte.

Slovlit še tretjič

Okej, pa dajmo!

Tresočih prstov in potnega čela v Google vpišem kratko besedico: Slovlit.

Saj zmoreš to, nič groznega ne bo. Preživela si. Dvakrat si že, potem boš tudi zdaj.

Ampak zakaj? Zakaj se trudim s tem? Zakaj se vlečem čez še eno nočno moro?

Ker imam to za domačo nalogo, seveda. Odpreti moram Slovlit in pregledati naslove. Saj to zmorem, kajne?

Naloži mi zadetke iskanja. Počasi premaknem miško na prvega.

Sem pripravljena?

Sem!

Kliknem.

In potem nalaga.

In nalaga.

In nalaga.

In še vedno nalaga.

Kapljica potu mi steče po vratu, naježi se mi koža na rokah.

Pa še vedno nalaga.

In nalaga.

In naloži!

Skoraj kriknem, ko sem mi pred očmi odpre grozna, neprijetna stran.

Kako naj kar koli naredim tukaj? Ne znajdem se iz te mase enoličnih besed.

Ne, ne, to je preveč. Ne zmorem tega. Prehudo je.

Prevrnem se iz stola, računalnik pa s sunkom zaprem.

Bo ta tretjič tudi ta zadnjič?

(Dragi profesor, če slučajno to berete, moje besedilo je izključno pretiravanje. Seveda ne čutim take groze do Slovlita, čeprav mi ni ravno najbolj prijetna stran.)

Simpozij obdobja ... kaj pa Cankar?

Šli smo poslušat simpozij. Mislim, da o nekih rokopisih in revijah.

Me je zanimalo?

Pa ne glih ...

Kaj pa me je zanimalo?

Simpozij o Cankarju. Ker Cankar je pač car.

Pa smo šli to poslušat?

Ne, tega pa ne ...

Tipkanje

• Melanholična premišljevanja. SN 1900 (št. 282). 282

Obvezna pisarija

Uvod

• Pismenost je včasih pomenila slovnica.
• Digitalna pismenost
• Wikimedijina spletišča so z izjemo Wikivira namenjena gojenju skupinskega avtorstva.

Pismenost

• Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.
• Nič več pisanja, če ne štejemo šole.
• Navdušenje za informacijsko družbo in njeno elektronsko podporo je treba trezno omejiti.
• Novodobna elektronska pismenost

Informacijska družba

• Je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo.
• Elektronske knjige proti natisnjenimi knjigami.

Wikiji

• Informacijska družba, sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe.
• Lahka dostopnost
• Skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti.
• Slovenska Wikipedija, ki obstaja od leta 2002, je leta 2016 presegla 150.000 gesel.
• Licenca creative commons (cc)
• Ni treba finančno opredeliti.
• Razlike od ostalih publikacij

Wikiji in šola

• Močno pedagoško orodje
• Ni nadomestek za spletno učilnico
• Vandalizem

Avtor

• Pozornost z avtorja k besedilu

Motivacija za pisanje

• Zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe ali za katero od socialnih skupin
• Etična problematika
• Pismenost na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko

Izbira jezika

• Če pišemo za globalno javnost, jo bomo nagovorili v lingui franci angleščini, če pišemo za domačo publiko, potem v slovenščini.
• Strah pred tem, da bi se slovenistična znanost v prihodnje dogajala v tujih jezikih
• Jezikovne zadrege v znanosti

Izbira teme

• Nezadovoljstvo s svetom številnih izbir
• Slovenija spada med države z najvišjo stopnjo blagostanja
• Izbiro teme študentom narekujejo asistenti in učitelji
• Ni dobrih in slabih tem

Vaje v pisanju

• Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.
• Uporaba pisala in papirja

Usoda avtorstva

• Avtorji imajo svojo zakonodajo
• Biti avtor/avtorica je včasih nekaj pomenilo.

Soavtorstvo

• Utrjena pravila obnašanja
• Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena.
• Učitelji s spodbujanjem soavtorstva preganjajo prvega od smrtnih grehov.

Objavljanje

• Koncept avtorstva je objavljanje
• Z internetom se rodi nov pomen izraza »postaviti besedilo«: naložiti besedilo na kak strežnik oz. na kako spletno mesto.
• V spletnem okolju objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi.

Množični um ali pametna množica

• Znanje, pri katerega produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in ki se stalno izpopolnjuje.
• Sv. Avguštin: znanje mora biti za razliko od materialnih dobrin zastonj.
• V Wikipediji abecedna razporeditev, z izjemo raznih abecednih seznamov v njej, ni več pomembna, saj informacij ne iščemo po abecedi, ampak iskanje prepustimo algoritmom iskalnika.
• Množičenje

Avtorske licence

• Rezultat pisanja je besedilo.

Creative commons

• Avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, v kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture.

Copyright

• Ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju.
• Pred zlorabo, ki jo definira kot nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo ali predelavo dela in objavo takega izvedenega dela.
• Ne upošteva specifične lastnosti produktov človeškega uma, ki te izdelke bistveno loči od druge človeške produkcije, to je njihovo nematerialno dimenzijo.
• Po avtorski zakonodaji izvirno delo znači vsaj minimalna količina kreativnosti.
• Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh ne proda ali odstopi.

Bralec

Prosti dostop

• Zunaj šole je prosta dostopnost znanja manj samoumevna.
• Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij.
• EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena.

Založbe

• Vse, kar napišemo v spletno enciklopedijo, takoj postane javna last.
• Založbe in knjigarne knjige ne znajo in ne morejo obravnavati drugače kot tržnega blaga.
• Predatorske založbe

Repozitoriji

• Številke o citiranosti
• Meriti se da obisk vsake spletne strani.
• Slovlit

Varovanje zasebnosti

• Slovenska avtorska zakonodaja in zakon o varstvu osebnih podatkov
• Nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja

Kredibilnost

• Neprimerno manj ovir kot v preteklosti.
• Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka.

Aktivizem

• Raziskovanje ni nikoli objektivno.
• Ne mara statistike, posplošuje, egoistično sledi le svojemu interesu.
• Izkoriščanje.

Avtorstvo

• Inštitucija podeljuje legitimiteto objavam.
• Nezaupanje v okostenelost akademskih inštitucij.
• Starost dokumenta ima svoje dobre in slabe strani.
• Wikipedija je zanesljiva
• Ponaredki-strokovnost

Strokovno recenziranje

• V znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih.
• Recenzenti sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, če avtor popravi problematična mesta v skladu s pripombami.
• Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.

Pravopis

Ločila

• Indikator piščeve pravopisne kompetence je, ali pozna razliko med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—).
• Pravopisno idilo med pisočimi najraje razdirajo filozofi.

Velike začetnice

• Nereflektirano krši pravopis pisava filozofskih terminov z veliko začetnico.

Digitalna pismenost

• Natančno moramo upoštevati tehnične parametre, kot jih diktirajo uredniki.
• Brez računalnika ne bo šlo.

Formati besedil

• txt golo besedilo
• doc, docx, rtf, odt obogateno besedilo
• htm/html spletno besedilo
• pdf natisljivo besedilo,
• digitalni analfabetizem (ne moramo kopirat)

Besedilo v wikijih

• oštevilčeno #

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Uredniki, mentorji, recenzenti in drugi bralci avtorju sporočijo svoje pripombe ustno, v samostojnem besedilu.
• Naloga lektorja, urednika ali mentorja je, da svoje posege v besedilo jasno označijo.
• Avtorji in uredniki, ne uporabljajte za vnos popravkov formata pdf.

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more.
• Takoj se prepozna znanstveno delo.
• Priznavanja avtorstva posameznikom je ena najobčutljivejših točk naše civilizacije.

Prepisovanje

• O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave.

Citatna industrija

Citatni indeksi

• Citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki.

Faktor vpliva

• Številka, ki kaže stopnjo uglednosti.

Slovenske znanstvene revije

• Najkvalitetnejše

Citatni slogi

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški (naravoslovje, splošno)
• wikipedijski

Tehnika citiranja

• Citat ali navedek je iz dveh delov, iz navedenega besedila samega in iz navedbe vira citata.

Opombe

• Opombe čisto na koncu

Kratki sklici

• Avtorji pred oddajo razprave uredništvu poenotijo sklicevanje v skladu z navodili v tiskanem izvodu ali na spletni strani revije.

Označevanje navedkov

• narekovaji
• odstavek in drugačen črkovni rez
• izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje

Od kod vse citiramo

• Največkrat se sklicujemo na besedilo oz. del besedila, pa tudi na sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek, rokopis.
• Digitalni viri

Viri in literatura

• Nesmiselno je ločeno navajanje virov, tj. posebej iz arhivov, posebej iz natisov in posebej s spleta.
• Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih.
• primarni : sekundarni

Zaslon in papir

• Trenutno slovenski literarni zgodovinar piše večinoma na zaslon, vendar z mislijo na tiskano objavo.
• Prihajajo digitalne knjige.

Knjiga

• zaslon *Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS
• Wiki Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS
• tisk Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

Knjiga na bralniku

• Kindle: Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.
• Ponatis: Janez Jalen. Bobri, 1–3. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71).

Spremna beseda

• Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. COBISS
• Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. COBISS

Razprava v reviji

• Klemen Lah. Cankarjevo priznanje – s poti. JiS 57/1–2 (2012). 49–58. COBISS
• Klemen Lah. Cankarjevo priznanje – s poti. JiS 57/1–2 (2012). 49–58. COBISS dLib

Članek v časniku

• Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. COBISS

Enciklopedijsko geslo

• planinsko povest
• tisk :Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012.

Forum

• Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.
• Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj

• J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

Blog

• Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Zapis v podatkovni zbirki

• Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Prosojnice, video predavanja, animacija

• Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx

Risba

• Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014. damo pod sliko (oglat del spodaj)

Glasbeno delo

• Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.

Navajanje na Wikipediji

• Jasna pravila obnašanja

Žanri

• Vsakdanje sporazumevanje, publicistični, umetnostni in strokovni/znanstveni žanri
• Vsakdo, ki se želi izogniti nesporazumom, se bo raje držal pravil, ki veljajo za posamezno zvrst in njene žanre.
• V humanistiki imajo najuglednejši status monografske publikacije, po domače knjige.
• Za plezanje po akademski lestvici so pomembne samo znanstvene objave.

Šolsko pisanje

• Referat
• Esej
• Diplomska naloga

Popravljanje

• Izkušnja z Wikipedijo je metafora sodobne strokovne pisne udeležbe.
• Prevajanje besed lektoriranje in lektor
• V zgodovini slovenskega pisanja so imeli uredniki lektorji pomembno vlogo.
• Korektura ali korigiranje (proofreading) je odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje.
• Uredništvo ali urednikovanje je ime za vrsto kompleksnejših opravkov z besedili, ki so jih napisali drugi.
• Urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne.

Komunikacija v stroki

E-pošta

• Pomanjkanje komunikacije je eden glavnih razlogov za nesporazume in konflikte med ljudmi.
• Poštni komunikaciji se ne more izogniti niti vratar, kako bi se ji lahko akademski strokovnjak.
• Grda razvada in onesnaževanje je prepošiljanje pisem, včasih celo tako, da se vsebina pri vsakem nadaljnjem pošiljanju podvoji, in odgovarjanje vsem naslovnikom, kadar to ni ravno nujno.

Socialna omrežja

• Socialna omrežja je ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova socialna paradigma, tj. informacijska družba s svojo participativno kulturo.
• Facebook je pomemben za promocijo znanstvenoraziskovalnih, strokovnih, pedagoških in drugih akademskih informacij.

Tvit

• Tvit (angl. tweet 'čivk') je sporočilo v socialnem omrežju Twitter (Čivkač), ki je zaživelo leta 2006.
• Sporočila s svojo kračino spominjajo na formalne omejitve pri pisanju kratkih pesniških oblik.

Drugo

• Daljša strokovna sporočila najdemo na družabnem omrežju LinkedIn.

Zagovor

• Med »dramske« oblike strokovnega pogovarjanja spadajo zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov, ki imajo status iniciacijskega obreda, ki spremlja strokovnjakov vstop v stanovsko družbo, v strokovni ceh, in mu podeli licenco za opravljanje ustreznih strokovnih dejavnosti.

Literarna kritika

• Razlika med literarno in strokovno kritiko

Enciklopedični članek

• Enciklopedični članki se od drugih vrst strokovnega pisanja razlikujejo najprej po zahtevi za večjo jedrnatost oz. konciznost.

Biografski članek

• Pravila za pisanje gesel o osebah so dokaj jasna in ne odpirajo toliko dilem kot gesla o pojmih.

Članek o knjigi

• Knjige izpod peresa avtorjev, ki so napisali več knjig, so poznani in imajo na Wikipediji že svoj biografski članek, ki so bili ponatiskovani, prevajani, predmet kritik, polemik, šolskih obravnav, predelav, prestavitev v druge medije ipd.

Učbenik

• Specifike učbeniškega pisanja so: dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij in naštevalnih nizov, privlačna tipografija: barve, okvirčki, ozadja, ilustracije, skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu, povezovanje učbenikov v serije
• Nova pisarija ima status učbenika

Strokovni blog

• Blog (spletnik) je skrajšana oblika angleške besede weblog 'spletni dnevnik'.
• Blogarske objave se izogibajo intenzivni argumentaciji in citiranju in niso podvržene recenziranju, zato nimajo znanstvenega statusa.

Spletni forum

• Spletni forumi (internet forum) na strokovno ali znanstveno tematiko so pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti.
• Člani skupnosti na forumu objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, ugovore, polemike, vabila, oglase itd.

Slog

• Spletna družabna omrežja s svojo dnevniško naravo spreminjajo tako temeljni pisni standard, kot je usmerjenost besedila.
• Pred desetletji je izraz besedilo prizival v zavest besedilo, natisnjeno na papir. Današnja izkušnja besedilo povezuje z zasloni: na mobiju, tablici, računalniku, televiziji, reklamnih panojih.
• Zaslonsko besedilo je prepoznavno zlasti po menijskih izbirah in povezavah in z obojim vpliva na naše predstave o vzorčni obliki besedila.

Sestavni deli

• UMRIS: uvod, metode, rezultati in sklep

Naslov

• Prva točka stika strokovne informacije z bralcem in zato dokaj občutljiva točka.
• Pričakujemo, da naslov zadene vsebino
• Naslove prevajamo v angleščino.

Izvleček

• Izvleček (tudi sinopsis ali abstrakt, angl. abstract) v glavi članka je krajša oblika povzetka, ki v nekaterih revijah sklepa objavo.
• Največ 10 vrstic (100–500 besed)

Ključne besede

• Pri izbiri ključnih besed nismo svobodni. Paziti je treba, da so izrazi frekventni in da imajo terminološko težo.

Kazalo vsebine

• Kazalo oblikuje program za pisanje sam, če le ustrezno označimo tiste dele besedila, ki imajo status naslovov in podnaslovov poglavij.
• Pri oblikovanju kazala še zadnjič premečemo poglavja tako, da si sledijo v logičnem zaporedju: strnemo kratka in podobna, predolga razbijemo, hierarhiziramo tista, ki niso v prirednem odnosu ipd.

Povezave

• Povezave (klikljivi deli besedila) so tisti ključni element, ki ločuje besedilo na papirju od besedila na zaslonu oz. tekst od hiperteksta.
• Z levo miškino tipko označimo del besedila, za katerega želimo, da postane klikljiv, torej da nekam pripelje, potem kliknemo na označeno polje z desno miškino tipko in iz menija, ki se pojavi, izberemo vnos hiperpovezave.

Napake

Gostobesednost

• tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato
• izpostaviti, poudariti, naglasiti
• predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma
• prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del
• nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli
• določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni

Nerazumljivost

• More biti razumljivo tudi ljudem zunaj stroke.
• Znanost ni spretnost prevajanja splošno umljivih spoznanj v strokovno latovščino.
• Dobra znanost ceni veščino preprostega izražanja zapletenih spoznanj.

Pomanjkanje konteksta

• Pravi ekspert je ta, ki ve, kako do informacij priti, in jih tudi zna postaviti v kontekst.

Manierizem

• Koristno slogovno vodilo je, naj bo besedilo sklenjeno, naj se stavki lepo in neprisiljeno vežejo drug na drugega in delajo besedilo kompaktno.
• Manieristična drža hitro zapelje v željo po hiperkorektnosti.

Slogovna ubornost

• Pretirano ponavljanje posameznih izrazov.
• V literarnovednem pisanju je moteče razširjena uporaba besed predstavljati in predstavnik.

Pristranskost

• Ideologija zamaže strokovna besedila in jih zlorabi.

Terminologizacija

• Imena in termini so lahko jezikovno ustreznejši ali manj ustrezni, ne morejo pa biti vnaprej pravi ali napačni.
• Terminologizacija v osnovnošolskih učbenikih.

Spol in število

• Popravljanje se dogaja z dosledno vzporedno uporabo moške in ženske oblike, kar je ne samo neekonomično, ampak tudi nenaravno in pismouško nasilno.
• Uporaba množine ali pretvorba v sedanjik.

Mentalno brambovstvo in servilnost

• Razmerje med domačim (svojim, tradicionalnim) in tujim (prevzetim) na več nivojih strokovnega pisanja
• Servilnost do vsega, kar prihaja od zunaj (pa ne od povsod, ampak samo od zahoda).

Govorna prezentacija

• Govorne predstavitve za bolj ali manj zaključeno publiko: predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru kluba, društva ali kakšne druge organizacije, študentsko predstavitev referata, seminarske naloge, diplome, magisterija ...
• Podlaga za predavanje je pogosto predhodna objava.
• Pisna besedila niso najbolj primerna za zvesto govorno reprodukcijo.
• Govorec se mora na predavanje pripraviti.

Prosojnice

• Pomagajo pri prevajanju objavljenega članka v predavanjsko obliko, pomagajo retorično zaokrožiti in povzeti njegove glavne točke in sporočilo, ob izvedbi pa disciplinirajo, da ne zaidemo v stranske teme in da v predvidenem času pripeljemo predavanje do konca.
• Predavatelja lahko zavedejo, da predavanje postane samo prebiranje alinej na prosojnicah, poslušalca pa zavedejo v poenostavljeno predstavo, da je svet organiziran kot alineje na prosojnicah.

Vizualizacija

• Prosojnice so že ena od oblik vizualizacije strokovnih informacij, gre za vizualizacijo govorjenega.
• Predstavitev alternativnih prezentacijskih oblik strokovnih informacij, ki ustrezajo spremenjenemu značaju podatkov v humanistiki in jim besedilni popis ne zadošča več.

Fotografije

• Današnja kultura premika težišče z verbalnega sporočanja v slikovno, kakršno je bilo značilno za čase pred obveznim opismenjevanjem.
• V literarnoteoretičnih knjigah fotografij ni, v literarnozgodovinskih monografijah, učbenikih in leksikografskih delih pa gre večinoma za portrete avtorjev, naslovnice časopisov in knjig, vzorce rokopisa in razglednice krajev, kjer so se književniki rodili ali ustvarjali.
• Googlovo iskanje fotografij prikliče na zaslon velike količine uporabnega gradiva, vendar vsa ta roba večinoma nima licence proste dostopnosti, zato jo lahko uporabimo le v zasebne namene, ne pa za svojo objavo.

Infografika

• Informacijska grafika (infographic) je oblika vizualizacije podatkov, tj. vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih.

Iskanje

• Iskanje je med mentalnimi dejavnostmi, pri katerih nam pomaga računalnik, na visokem mestu.

UDK

• Poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oziroma na eno od področij človeške dejavnosti.
• Samo ena od obstoječih klasifikacij in ni povsod v uporabi.

DOI

• Standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti.

COBISS ID

• Opremljena vsaka pri nas registrirana objava, ne glede na medij, tudi tiste pred nastopom kodirnega sistema ISBN.

Podatki in podatkovne zbirke

• Dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša.
• Namesto izraza podatek (data) se nekateri zavzemajo za izraz zajemek (capta), ki naj bi natančneje izražal produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki in zunaj nje.
• Informacije so dveh vrst: dokumenti in podatki.

Seznami

• Namesto običajne odstavčne členjenosti uporabimo seznamske alíneje takrat, kadar želimo našteti serijo elementov na čim razločnejši način.

Digitalna humanistika

• Računalniška obdelava humanističnih podatkov, tj. njihov zajem, ureditev v podatkovno zbirko, njihovo analizo in vizualizacijo oz. prezentacijo.
• Prvič uporabljen leta 2001.
• Digitalna humanistika kot segment empirične znanosti temelji na konstrukciji in uporabi podatkovnih zbirk.

Empirične metode

• Izraz empiričen pomeni, da so bili podatki pridobljeni z opazovanjem ali eksperimentom.
• Javno dostopne so samo tiste empirične raziskave, ki se odvijajo v akademskem okolju, medtem ko so tiste, ki jih opravljajo velike založniške hiše (Amazon), ali informacijski servisi (Google) skrbno varovana poslovna skrivnost.
• Programi
• Projekti, revije

Računalniško jezikoslovje

• Uporaba računalnika v jezikoslovju
• Računalniški jezikoslovci razumejo leposlovje kot posebno obliko podatkov, ki zaradi svoje specifične funkcije kličejo po ločeni obravnavi.

Mini slovarček

• slavouk - razlagalec svetih spisov, učenjak
• fluidnost — spremenljivost, nestalnost
• revidiranje — pregledati kak dokument, besedilo, da se ugotovi pravilnost, ustreznost
• inertnost — lenobnost, nedelavnost
• ad hoc — čez palec
• PSD — Primorski slovenistični dnevi
• Koncizno — jedrnato, jasno, zgoščeno
• Strokovna kritika — ocena strokovnih besedil
• Participativna kultura — sodelovanje, timsko delo kot družbeni imperativ
• Dunbarjevo število — max. št. stabilnih socialnih odnosov, ki jih lahko posameznik vzdržuje osebno (150)
• altruizem — nesebičnost
• apriornost — samovoljnost, neutemeljenost
• lukrativen — donosen, dobičkonosen
• informacijska grafika — vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja nasploh, uporabna za hitro in jasnejše dojetje vzorcev v kompleksnih podatkovnih nizih
• sporadičen — ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih
• disambigvacija — razločitev pomenov