Ematerpin

Test 29. 1. 2021

--Ematerpin 08:25, 29. januar 2021 (CET) 1. Matjaž Kmecl, Alojzija Zupan Sosič. Naratologi so literarni zgodovinarji, ki se ukvarjajo s pripovedništvom.

2.Ne, ker je kip in je na tej strani zavarovan z licenco copyright.

3.Urška Perenič. Beatin dnevnik Luize Pesjak: dogajalni prostor romana. Slavistična revija 66/3 (2018). 251-263. --Ematerpin 08:37, 29. januar 2021 (CET)

Test za test

--Ematerpin (pogovor) 07:46, 15. januar 2021 (CET)Ematerpin 1. vprašanje: Aaron Schwartz je bil študent, ki je iz univerzitetnih internetnih strežnikov snel plačljive znanstvene članke in vsem omogočil dostop. Tvegal je veliko globo in je storil samomor. --Ematerpin (pogovor) 07:49, 15. januar 2021 (CET)Ematerpin

Domače naloge

Prva domača naloga ali Prvo srečanje s Slavistično revijo

Draga moja uporabniška stran na Wikiverzi,

danes zvečer nimam časa popisati nove strani v svojem dnevniku, saj sem imela veliko predavanj in bom zato izkoristila ta tvoj portal (upam, da mi ne zameriš).

Danes sem se prvič srečala s Slavistično revijo na spletu in sem v arhivu med članki iz leta 2001 našla zanimiv članek Dve idejni strukturi v slovenski krajši pripovedni prozi po letu 1980 (Miran Štuhec). Z branjem sem ugotovila, da se ti dve idejni strukturi, kar precej jasno delita. Prva opozarja na to, da je glavni literarni lik nemočen, ponižan in izčrpan. Muči ga predvsem bivanjsko vprašanje, saj se počuti odtujenega. Predstavitev je podprta s primeri iz Jančarjeve, Šeligove in Blatnikove kratke proze. Na drugi strani pa so pisatelji kot Tomšič in Kravos (oba iz obalnega območja, kar je razvidno v njihovih delih), ki gradijo na ideji volje, vztrajanja ter optimizma.

Moram priznati, da me je članek precej pritegnil, predvsem na koncu, ko avtor zapiše kot primere nekatere Tomšičeve zgodbe iz območja Istre. Dodaja, da imajo kanček magičnih elementov in mi je iskreno žal, da nisem prej še naletela na njegove zgodbe. Gotovo si bom v bližnji prihodnosti kako prebrala. Članek je bil nasploh zelo literarnovedno usmerjen in se je spustil tudi na specifično raven z deli vseh teh pisateljev. Večino poznam le po imenu in morda poznam kakšen roman, kratkih zgodb pa ne, še manj pa to razdelitev. No,kaj lahko povem: vsak dan se naučiš nekaj novega, kajne?

Glede sloga: večino izrazov sem razumela, nekaterih terminov pa tudi ne. Besedilo teče gladko in če besed ne razumeš, malo preskočiš in si pomagaš s kontekstom. Poleg tega je še par "mini miselnih vzorcev", ki nevednemu bralcu kot sem jaz, pomagajo pri razumevanju. Ko sem prišla do sklepa, pa sem že razumela za kaj se gre in izbrala idejno strukturo, ki bi jo raje spoznala-ta drugo.

Ob zaključenem branju 10 dolgih strani sem se odločila, da pokliknem malo na google in poiščem kaj več o avtorju tega članka. In kaj kmalu ugotovim, da ima celo stran na Wikipediji, to je torej res pomemben mož. Še malo berem in ugotovim, da je Miran Štuhec tudi posedal v istih predavalnicah kot mi, saj je diplomiral iz slovenščine in sociologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Danes pa se ukvarja z literaturo in poučevanjem seveda, usoda vseh nas praktično.

Prišla sem do zaključka in ugotovim, da sem precej zapisala o tem članku. Upam, da bo ustrezalo. Zdaj pa bom šla spat, ker morem zgodaj vstati. Uživaj in mogoče se kmalu spet srečamo moja uprabniška stran na Wikiverzi.

Ema

Druga domača naloga

Draga moja uporabniška stran na Wikiverzi,

spet sem tu, v podobni situaciji kot prejšnji teden.

Tokrat pa sem po zahtevi profesorja spoznala neko novo revijo, ki objavlja literarnovedne članke oz. Jezik in slovstvo. Brskala sem po arhivih spletnega portala dlib in opazila krajši članek Prispevki slovenskih pripovednic k žanrski podobi proze 20.stoletja. Avtorica tega članka, nepresenetljivo ženskega spola, predstavlja predvsem tri pripovednice: Luizo Pesjak, Pavlino Pajk in Zofko Kveder. Vsaka izmed njih se je preizkusila v pisanju proze in postavila v ospredje ženske like ali junakinje, ki se prav tako premikajo v okolju večinoma ženskih figur. Romana Beatin dnevnik Luize Pesjak in Slučajev usode Pavline Pajk nista bila dobro sprejeta v tedanjih literarnih krogih. Niti zbirka kratkih besedil Zofke Kveder Misterij žene ni naletela na izredno pozitivne odzive.

Po besedah avtorice članka so te pisateljice skušale uvesti različne novosti in niso pisale v slogu banalnega "ženskega" ali sentimentalnega romana. Sama pa nisem zelo prepričana, kako naj bi se vrednotilo ta dela, saj jih nisem nikoli preučevala in sem si zato ustvarila drugačno mnenje. Nastop prvih prozaistk je gotovo pomemben podatek v slovenski literaturi, saj pokaže, da so si tudi ženske na Slovenskem ozemlju želele pisati in ustvarjati zgodbe. Verjamem tudi, da ni bilo primernih kritikov za žanr, ki so ga želele spodbuditi, kar je škodovalo njihovi možnosti razvoja v pisanju.

Danes sem tako spoznala še nekaj imen, ki jih na gimnaziji nisem nikoli slišala in sem zato spet obogatila svoje znanje. Poleg tega sem si poskušala ustvariti še neko osebno mnenje. Mogoče mi je uspelo, morda pa ne.

Skušala se bom izboljšati do naslednjič.

Hvala, ker si delila ta trenutek mano moja uporabniška stran. Se še srečava.

Ema

Tretja domača naloga ali Detektivska akcija za neko poezijo

Draga moja uporabniška stran na Wikiverzi,

minil je teden in spet je čas za novo domačo nalogo. In spet se mi mudi, kakor se mi je vsakič do sedaj. Enkrat po sedmi uri zjutraj, nam je bilo v petek naročeno, naj poiščemo pesem z uvodnim verzom "ko ciproš zacveti". Navdušeno sem se podala opraviti to nalogo, a ni bilo ravno preposto najti vse informacije, ki jih je profesor predlagal. Predstavila pa jih bom v naslednjih odstavkih.

"Ko ciproš zacveti" je začetek pesmi Ciproš, ki je nastala izpod peresa slovenskega pesnika, literarnega zgodovinarja, knjižničarja in urednika iz 20.stoletja, Janka Glazerja. Bil je poznan predvsem kot "planinski pesnik", saj je opisoval Pohorje, njegove gozdove, ciproše, smreke in tišino v človeku. Izdal je tudi več pesniških zbirk: ČAŠ-KOVAČ, OB JESENSKEM EKVI­NOKCIJU, PESMI IN NAPISI, POHORSKE POTI, POHORJE. Za svoje delo je leta 1968 prejel Prešernovo nagrado.

Glavna tema v pesmi Ciproš je minevanje in tihi zvoki gozdov, ki motiv smrti v vojni omilijo. Ti verzi so namreč nastali v spomin njegovega sina, ki je umrl na sremski fronti med vojno, saj se ni iz Srbije nikoli več vrnil. V štirih štirivrstičnicah Glazer opiše podobo ciproša vzporedno z likom njegovega sina, saj opisuje kako ves pohorski svet je bil nekoč njegov in zdaj ostaja le cvetje, ki rase iz njegovih ran. Na melanholičen način predstavi navezanost na njegovega sina in tudi do domačega okolja.

O Janku Glazerju sem danes prvič ugotovila nekaj več, kar je značilno tudi za moje prejšnje domače naloge. Njegova pesem pa ni imela zelo velikega odmeva. Neka knjigarna je bila poimenovana Ciproš, bolj pomemben pa je literarni dogodek, ki se je odvil leta 2015 bralna uprozoritev raznih pesmi iz Antologije mariborskih pesnikov, ki je izšla leta 2014 in vsebuje tudi pesem Ciproš.

Vsak četrtek spoznam nekaj novega in zelo sem zadovoljnja, da sem se tokrat poigravala tudi z detektivsko platjo v sebi. Za konec navajam še spletne vire, ki so mi pri dem delu pomagali.

Viri

• Josip Teržan. Prof. Janko Glazer - osemdesetletnik. Planinski vestnik. 73/7 (1973) 37.[1]
• Mitja Žitnik. V spomin Janka Glazerja (1893-1975). Obrazi 14/2 (1975). 2. [2]
• Ko ciproš zacveti. sng-mb 21. 11. 2020.
• Janko Glazer

Četrta domača naloga

Draga moja uporabniška stran na Wikiverzi,

danes sem se soočila s portalom Slovlit in brskala po obvestilih iz dne 1. aprila 2009, ko velja, da se vsi šalijo. V resnici sem naletela na resne tematike, ki jih lahko uvrstim tako:

pismo o širjenju slovenske kulture v ZDA

V tem obvestilu Luka Zibelnik opazarja na dva večera za širjenje slovenske kulture, ki ju je priredila Slovensko-ameriška kulturna fundacija (SAHF) v Clevelandu. Pripravili so eno predavanje ter naslednji dan ogled filma in udeležba je bila v obeh primerih precejšnja. Zdela se mi je zanimiva ta novica, saj ne vem veliko o slovenski skupnosti v ZDA. Tam je živela neka stara teta, ki pa se je zdaj v starosti vrnila v Evropo. Nisem pa presenečena nad dejstvom, da so se teh dogodkov udeležili predvsem profesorji. To pa poraja vprašanje kako je pravzaprav z mladimi Slovenci tam?

vabilo na konferenco

Gašper Troha vabi bralce tega foruma na novinarsko konferenco, ki jo bo vodil profesor na oddelku primerjalne književnosti Filozofske fakultete Tone Smolej o zborniku razprav francoskega profesorja Daniela-Henrija Pageauxa z naslovom Imagološke razprave. Puodarka bo oz. je bilo, glede na to, da smo sedaj v letu 2020, na panogi komparativistike: imagologiji. Obvestilo je nekoliko dolgo za obliko vabila po mojem mnenju in nima prave oblike. Seznanja pa bralce foruma z glavnimi informacijami in primernim, strokovnim izrazoslovljen. Mogoče bi lahko bil ton nekoliko bolj živahen.

Za danes je to vse, sedaj pa bom nadaljevala z ogledom nekega filma po televiziji.

Ema

Peta domača naloga

Draga moja uporabniška stran na Wikiverzi,

spoznala sem novo stranjo na Wikipediji, v kateri so zapisani po abecednem vrstnem redu slovenski literarni zgodovinarji. Malo sem se sprehajala med njihovimi priimki in kliknila na ime Irena Avsenik Nabergoj. Takoj se je odprla nova stran na Wikipediji, v kateri je opisano njeno življenje in seveda tudi njeno delo. Za to literarno zgodovinarko sem prvič slišala pred nekaj leti, ko sem spoznavala Cankarjeva dela in naletela na neko njeno knjigo o tem pomembnem slovenskem pripovedniku, lani pa še v učbeniku za maturitetno branje. Danes zvečer pa sem še malo raziskovala o njej in ugotovila, da se ukvarja tako z nekaterimi literarnimi področji kot tudi z religiologijo, predvsem z judovstvom. Izdala je več del, med katerimi prevladujejo znanstvene monografije. Večinoma so obravnavane teme Cankar in njegov opus, motiv Lepe Vide in folklora ter judovska vera in nanjo žal vezan antisemitizem. Na portalu COBISS je med gradivi pod njenim imenom tudi veliko člankov in esejistike. Ta literarna zgodovinarka je tudi zelo vključena v študijski proces na raznih univerzah in rada sodeluje na projektih v tujini. Zaradi tega je nekaj del pripravila v tudi angleškem jeziku.

Brskanje po delu te literarne zgodovinarke bi lahko označila kot zanimiv način preživljanja svojega večera. Za enkrat bo to vse.

Pozdravjena.

Šesta domača naloga

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev so najstarejša knjižna zbirka v slovenskem jeziku. Določa pa tudi rekord zbirke, ki najbolj pogosto in dosledno izhaja. Glavni uredniki so bili Anton Ocvirk, ki mu je sledil France Berni in je zadnji Matija Ogrin. V dolgem obdobju njenega izdajanja so tudi zamenjali izložbo, začeli pa so izdajati pri Državni založni Slovenije. Zbirka je res obsežna, kar dokazuje, da je do leta 2016 izšlo več kot 270 knjig.

Zbirko se z lahkoto prepozna po njenem zunanjem izgledu. To so debele knjige z belimi platnicami in rdečimi naslovnimi črkami.

Največ knjig zapolnjujejo Cankarjeva besedila, kar 30, ki so jih ob začetku izdajanja množično natisnili kar v 8000 izvodih. (V letu 2016 pa so ob izdaji zbirke del Zofke Kveder pripravili le 300 izvodov.) Prva objavljena knjiga je vsebovala del Kosovelovega opusa.

Za pripravo del s komentarji in obsežnimi opombami je skrbela večja skupina sodelavcev, ki so si med njimi razdelili različne avtorje, niso pa sledili kronološkemu razvrščanju, zato je bil in je še sistem bolj odprt in prilagodljiv. V ta dela vključujejo tudi neobjavljena dela avtorja in razne osnutke. Velik del zavzemajo opombe, ki vsebujejo genezo, recepcijo vsakega dela in komentarje/razlage besedila.

Poleg samih knjig je izšlo v okviru tega projekta sta izšli še podzbirki Monografije k Zbranim delom slovenskih pesnikov in pisateljev ter Dela starejšega slovenskega slovstva. Ob 70-letnici je tedanji urednik izdal tudi brošuro Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev 1946–2016.

Sedma domača naloga

Literarni leksikon je zbirka literarnih študij, ki so izhajale od leta 1978 do leta 2001 in vsebuje 46 t.i. zvezkov. Obravnava različna vprašanja vezana na literarno vedo s poudarkom na slovenski literaturi. Premikajo se med bolj splošnimi pojmi in segajo tudi do podrobnosti. Razne študije spadajo v več skupin po temah. V leksikonu so obdelani:

• ključni in zbirni pojmi
• področja, metode literarnih ved
• literarna obdobja, gibanja, smeri
• nekaj specifičnih poetik, tematskih in zvestnih področij
• literarne vrste, zvrsti, oblike

Nanje so vezane še mnoge podteme. Pomembnejše teme so obravnavane bolj poglobljeno in zato zajemajo večji obseg (npr. Janko Kos Roman), medtem ko so manj pomembna gesla krajša (npr. Aleš Berger Dadaizem; Nadrealizem). Shema za vsak zvezek je izvor, pomenske različice, bistvene značilnosti, prodiranje po Evropi in vpliv na Slovenskem.

Fizična oblika

Vsi zvezki mirijo 20 cm. Platnica je rumenkaste ali bele barve in število zvezka je zapisano v kotu levo spodaj. Najdaljši zvezek je knjiga Marka Juvana Intertekstualnost s 323 stranmi, nakrajši pa delo Kajetana Gantarja Helenizem s 52 stranmi. Glede obsega je pomembno še omeniti Antona Ocvirka in Evropski verzni sistem in slovenski verz, ki je za to temo uporabil 2 zvezka: prvi ima 143 strani in drugi 153, kar pomeni, da ohranja primat najdaljšega zvezka Juvanovo delo.

Osma domača naloga

Ta naloga je bila zame precej težavna. Živim namreč v bližini Gorice v Italiji, kjer niso pogoste znamenitoste namenjene slovenskim literarnim osebnostim. Poleg tega zaradi trenutne epidemiološke situacije nisem se mogla veliko premikati med občinami in iskati kakšnega posebnega spomenika. Po Gorici so le na katerih mestih postavljeni kakšni kipi Slovencem, ki so delovali na tem zamejskem območju, ampak ti niso sprejemljivi za objavo v Zbirki. Žal tudi nobena ulica ne nosi imena slovenskega izobraženca ali tudi iz katerekoli druge stroke. Preostale so mi tako spominske plošče in v Gorici je ena namenjena Primožu Trubarju, ki pa je bila odkrita le nekaj let nazaj, zato nisem gotova, da jo bo Zbirka sprejela in je ne bo kdo drugi izbrisal. Hvala za razumevanje.

Povezava:[plošča Primožu Trubarju]

Je že v redu, samo kategorije sem spremenil. --Hladnikm (pogovor) 10:05, 2. februar 2021 (CET)

Zadnja domača naloga?

Za to zadnjo domačo nalogo nam, študentom, je profesor dovolil, da si izberemo katerokoli od opravljenih domačih nalog in jo ponovimo. To me je presenetilo, saj po vseh teh zanimivih domačih nalogah je vendar prišel zaključek teh predavanj in ne bo več potrebno ustajati ob 7.10 zjutraj. Juhej! Zadovoljna pa sem s to izkušnjo, saj si na začetku nisem predstavljala, da se bom naučila uporabljati Wikipedijo in na svojo stran tudi nekaj zapisati vsak teden. Poleg tega so bila predavanja večkrat humorna in s svojimi opazkami je profesor poskrbel, da nisem zaspala ob ekranu. Šalim se. Mogoče bom še pogrešala Uvod v študij slovenske književnosti in profesorja, za katerega veliko ljudi pravi, da se mu približuje penzija. Pohvalno.

Izmed vseh možnosti si bom najraje izbrala novico iz foruma Slovlit in jo na kratko pokomenitrala. Zdi se mi smešno in istočasno pohvalno, da profesorji našega oddelka vzdržujejo tako spletno mesto in širijo novice, ki pridejo do njih. Pravzaprav so v vlogi profesorjev nekako tudi tam, saj nenehno širijo znanje. Odločila sem se za novejše informacije, kar iz leta 2021 in pobrskala v arhivu, kjer je glede na datum kar 6 možnosti. Odprla sem povezavo na 4. januar, kjer se nahajata dve zelo "sodobni" novici. Prva oznanja, da je v teku glasovanje za besedo leta 2020, za kar so se nekateri pošalili, da je tudi neleto. Besede in primerne kretnje zbirajo na določen naslov v okviru Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenija. Zmagovalce pa bodo razglasili 11. januarja ob 11: 55, če sem prav razumela. Je še čas! Poleg teh zbirajo še poezijo leta 2020.

Drugo novico dneva je posredovala Narodna in univerzitetna knjižnica, ki jo vsi poznamo pod akronimom NUK. Zadeva je Trubarjevo priznanje za leto 2020, ki ga prejmeta dr. Pavel Zdovc in dr. Michael Biggins. To priznanje podeljujejo vsako leto za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. Dr. Zdovc ima velike zasluge z vodenjem Slovenistike na dunajski univetzi, dr. Biggins pa za vseživljenjsko ohranjanje in skrb za slovenščino, ki jo je tudi ponotranjil kot svoj umetniški jeik na mednarodni ravni. Čestitam obema!

O Novi pisariji

Uvod

• knjiga kot nadaljevanje dolgega/pomembnega priročnika Praktični spisovnik
• veliko je bilo razmisleka glede naslova (zanimiva možnost zaslonska pismenost)
• Wikimedijina spletišča-->skupinsko avtorstvo (kar napišeš pazi ker preveri avtor oz. prof)

Kam z avtorjem

• (glavni) avtor Miran Hladnik je bil v dilemi koliko se izpostaviti (knjiga/wikimedij)
• avtorstvo dokumentirano v historiatu knjige, ampak na tiskani izdaji na začetku za honorar (in potrjevanje akademske ustvarjalnosti)
• ponavlja: vandalizem se hitro odpravi
• datum izdaje=vpis 1. izdaje v Cobissu (8. maj 2014) --> nadaljnje spreminjanje lahko problem za bibliotekarje

Prešernova Nova Pisarija

• Nova pisarija= Prešernova satirična pesnitev izšla v Kranjski čbelici leta 1831
• dolga pesnitev kot pogovor med učencem in učiteljem, France Prešeren premišljeno ironizira nasprotnike svoje poetike (Kopitar, Metelko, Ravnikar, Paušek)
• to idejo reciklaže prej uporabil profesorjev gimnazijski razrednik Lado Kuster

Pismenost

• biti pismen = obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• nekoč - privilegij večine (izraz pismouk za distanco)
• v zadnji četrtini 18. stoletja - postaja nuja za vsakega posameznika
• danes - sramotno! => družba z velikim deležem nepismenosti upoštevana kot nerazvita
• nekoč pisati pomenilo pisati z roko
• danes konflikt med sporazumevalnimi praksami - starejši nam očitajo, da se ne znamo izražati, mi pa njim da ne znajo iskati informacij na spletu
• pismenost = sposobnost sprejemanja zapisanih informacij,njihovega tvorjenja in posredovanja
• aktivna udeležba v komunikaciji!! --> interaktivnost
• poznamo več pismenosti
• specialna pismenost = sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah
• testi pismenosti - PISA 2009: pri nas bralna pismenost slaba, e-pismenost nadpovprečna
• bralna oz. funkcionalna pismenost = izurjenost za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo (+upoštevanje)
• Ken Robinson: prizadevanje za kreativnost pomembnejše od opismenjevanja, ampak profesor Miran Hladnik: kreativnosti ni opozicija pismenosti, ampak zadnji cilj opismenjevanja
• danađnja vsakdanja sporočila tipkamo v mobije (2020 bolj kot 2016)
• brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave --> spreminjanje pojma pismenosti
• prisotni tudi redki nostalgični zagledanci v preteklost, ki se nočejo "modernizirati"
• računalniki = vedno več dela-> Ideal prostega časa je prazna fantazma -- v resnici človek zadovoljen z ustvarjalnim delom
• elektronska pismenost širi polje demokratičnega - enak delež žensk
• še ena + lastnost: delež ljudi, ki objavljajo narašča zaradi družabnih omrežij (Instagram, Twitter, YouTube, Google Zemljevidi)
• zanimiv stavek:"sporočilo brez bralca je mrtvo sporočilo in ne šteje."
• delež aktivno pišočih med prebivalstvom - okoli 4%
• negativna reklama: vlogo pišočega povezujejo ljudje s čudaštvom
• 97% prebivalcev nezaupa v vse, kar prihaja od izobraženih (bojijo se knjige?)
• podjetnost=nanaša na udeležbo pri produkciji informacij oz. kulturna kreativnost

Informacijska družba

• informacijska družba = socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
• pojmovni repertoar: participativna kultura (participatory society), družbeni mediji (social media), družabna omrežja (social networks), fanovska kultura - v opoziciji z Gutenbergom
• rivalske opozicije med natisnjeno in elektronsko knjigo

Prava knjiga = tiskana knjiga - sloni naša kultura.	Natisnjena knjiga = stranski proizvod procesa brez papirja.
Tisk je najzanesljivejši za ohranjanje info.	Tisk ni optimalen za širjenje info.
Branje na zaslonu neudobno, ni zdravo.	Branje starih tiskovin škodljivo za oči, črk na papirju ni mogoče povečati.
Elektronske naprave težko razgradljive	Tisk je neekološki (e-knjiga = eko-knjiga).
Tisk je dražji.	Ne, tisk se cení, draga elektronska infrastruktura.
Verodostojna informacija = tiskana.	V eksistenco in verodostojnost tistega, česar ne najdemo na internetu, lahko resno dvomimo.
Tisk ohranja avtorjevo avtoriteto --> spoštljiv odnos.	Avtorska avtoriteta hromi kreativno recepcijo.
Leposlovje užitno samo v knjižni obliki.	Ne drži: v 16. stoletju so se knjige poslušale, v 19. stoletju je bila standardna revialna objava.

• posledica: kultura tiskane knjige umika drugačnim informacijskim kanalom
• obvezno berilo si sposodi samo 1/3 dijakov
• funkcija <delete> ni tako radikalno, podobno radirali pergament
• humanisti in socialni teoretiki zaskrbljeni nad druzbenoemancipacijskimi priložnostmi skokovite proizvodnje informacij - (jih je strah biti zgolj navaden člen v dolgi vrsti za prevzem družbene moči?)

Wikiji

• + lastnosti: lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo + objave mednarodno primerljive
• enciklopedično izražanje=jasno, jedrnato
• Wikimedia=neprofitna organizacija

-->Wikipedija

-->Wikivir

-->Wikiknjiga

-->Wikiverza

-->Zbirka

-->Wikislovar...

• mnogi se znajo s podobnimi mediji zabavat (Budalopedija)
• možnost uporabnikovega poseganja v spletišče
• na lestvici jezikov slovenščina okrog 40. mesta - se spušča :(
• creative commons-"ustvarjalna gmajna"-uporniška dimenzija do copyrighta
• kako se znajti?

-->članek

-->pogovor

-->uredi

-->zgodovina

• objave kontrolirajo posamezniki v wikiskupnosti
• geslo o Prešernu poveča "viewse" za njegov rojstni dan (ali dan smrti)
• pomembno optimistično prepričanje: človekova dejanja dobronamerna, človek se izboljšuje
• Wikipedija vzbuja upanje v uresničljivost človekovih "socialnih aspiracij"
• utopični načti

Wikiji in šola

• močno pedagoško orodje
• l.2004 - potreba po popisu skupinskih projektov
• l.2005 - fakultetni seminarji
• l.2007 - študentski wikiprojekti dobijo svoje poglavje
• z uvajanjem v šole ogrožena njena privlačnost! (raje kot hobi)
• Wikipedija za šolo= "hud izziv" - se strinjam --> študentu naj bi vzbudila odgovoren odnos do skupnosti
• Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico - bolj primerna Wikiverza - nekakšen peskovnik ali pripravljalnica za vstop v Wikipedijo
• orodja za učenje in poučevanje na daljavo, nekatera zastonj, prostodostopna (Moodle) in odprta javnosti (MOOC), Wikiverza enostavnejša
• zanimivost: nov način za pritegniti pozornost punce = spremenit njen referat na wikijih
• povprečni čas trajanja vandalskih posegov na angleški Wikipediji - 2 minuti

Avtor

• do 60. let 20. stol. literarni zgodovinarji usmerjeni k avtorju => avtobiografija eminenten žanr
• Duševni profili Slovenskih preponaroditoljev(I. Prijatelj)+ projekti SBL, zbirka Znameniti Slovenski zborniki o velikih ustvarjalcih, korespondenca, na popularni ravni: slavljenje avtorskih jubilejev, postavljanje spomenikov
• naslednja generacija- pomembno besedilo
• v 80. letih pomemben bralec (interesi, potrebe, obzorja)-->literatura za bralca
• faze tudi mešajo - malo kaotično

Motivacija za pisanje

• avtor se raje izogne vprašanjem etike-pohvalno

-->vseeno predstavi to problematiko: avtorski napuh, ljubosumje nad gradivom - ljubosumje ne pomaga, še predvsem nam bogim študentom

• bolezenska motivacija-obstaja bolezen povezana s pisanjem= OBSESIJA
• pisanje, ki se ozira na publiko neprofesionalno - kaj če publika dejansko ne dojame? konec tvojih sanj?
• pismeni na 4 področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno, znanstveno, publicistično/novinarsko - menim, da človek piše tudi zase in ne spada v nobeno izmed zgornjih?
• sem žal izgubila nit o motivacijah

Izbira jezika

• profesor ima spet težave z naslovi
• princip maksimalnega upoštevanja namembnika -->globalna javnost v ang., domača publika v slo.
• "zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje" - grenek priokus
• angleščina pravzaprav kraljuje na tem področju -> ignoranca in predsodki - menim tudi konkretno število ljudi, ki pozna jezik
• dvojezino objavljanje stare - treba najti spet dobre mecene

Izbira teme

• v 21.stol. več izbirnih možnosti
• naklonjenost do teme še ne pomeni, da bo raziskovalno delo bolj uspešno - težje pa se boš začel z njim ukvarjati in imaš več možnosti, da se ti bo zdel članek dolgočasen
• pomembna odprtost z predmete in teme
• študentje izbirajo vedno iste teme, izberejo take na katere čutijo navezavo (rojstni kraj, zanimanje, pravice žensk)
• najpboljpomembna literatura v nacionalnem okviru povezana z nacionalnim interesom, ki se je pojavil v 19. stol., ko tudi slo. literatura in literarne vede
• v mednarodnem: večja pomembnost
• ugotovitev: anglija? tudi svet tega področja (študija književnosti)
• vzpostavitev alternativnega kanona (katoliški zamenjat liberalne)
• relevantne teme: ženske teme, žanrska in motivna perspektiva

Vaje v pisanju

• vajenec za pisca=električar mora naučiti
• za pisca pomembna: tipkovnica (110 tipk), miška
• v OŠ bi se morali otroci učit kar pisat na tipkovnico
• tukaj prepisovali besedila revij na zaslon preko Wikivira
• sledijo navodila, ki jih je profesor razložil pri 1. učni uri
• ! ne lektorirat

Usoda avtorstva

• avtorji imajo svojo zakonodajo - pomembno jih je zavarovati, saj vlagajo veliko truda
• avtorji zelo samozavestni
• menim, da avtorji postajajo presamozavestni v današnjem svetu, ko se lahko vse "piratsko" najde in če so avtorji, naj delijo njihovo znanje čim bolj, saj niso pisali, da bodo tisto sami brali zvečer pred spanjem

Soavtorstvo

• kolektivno pisanje pozitivno za avtorja - a mora sprejet brez strahu
• soavtorji odreagirajo drugače na "duh usklajevanja"
• Petra Jordan dodala odstavel, Elleassar zbrisal kritične izjave o njegovem brisanju - in ga je profesor spet omenil
• nekaj koristnih vprašanj o soavtorstvu - bolj nasveti

1.delitve dela in zasluge zanj

2.odprtost na spremembe

3.zatreti ego

4.zaupati sodelavcem

5.pravica veta

6. ne poizvedovat za avtorjem

• soavtorstvo dobra izbira, zmanjšuje napuh prevzetnežem - avtorji mogli biti ponižni

Objavljanje

• danes skoraj vsakdo lahko neka napiše in objavi, predvsem na internet
• zgodbica: Jožef Zemlja l. 1842 ni hotel plčatai svoje tiskane knjige
• težko njati dokumente, ki niso vključeni v spletno kazalo
• iskalca se lahko tudi odvrne z direktoriji - ampak smisel biti na spletu, da prebere čim več ljudi
• o objavi govorimo glede na avtorjevo intenco
• "javno objaviti"
• v boju med pravico do informiranosti in pravico do zasebnosti zmaguje pravica do zasebnosti - prinese pa veliko tehničnih, spornih težav

Množični um ali pametna inteligenca

=pri produkciji sodelujejo neposvečeni, večinoma anonimni posamezniki

• koncept skupnosti znanja (sv. Avguštin), totalni pojem znanja (Aleksandrinjska knjižnica, Izidor Seviljski, metafora Babilonskega stolpa) -ti pojmi že dolgo poznani
• Wikipedija vključuje informacije po 2 poglavjih : v Kategorijah, Glej tudi (sorodna gesla)
• množični um kritiziral Jaron Lanier --> napada anonimnost kot norčevanje iz resnih strokovnjakov - v primerjavi s prejšnjim desetletjem pa je že bolj urejeno, Wikipedija pregledovana in v njo zapisujejo npr. profesorji oz. ljudi, ki so vešči svojega področja
• množica danes ne več negativen pomen kot neobvladljiva sila, ampak konstruktivno kreativna
• crowdsourcing=množičenje - dodat v SSKJ

Avtorske licence

• tekst=intelektualna lastnina okoli katere oblikovana specifična zakonodaja (avtorske pravice)

creative commons

• "ustvarjalna gmajna"
• izhaja iz svobodne kulture
• pametna iniciativa, saj spodbuja sodelovanje, učenje drug od drugega pod pogojem, da se pravilno in dosledno navaja prvotnega avtorja

copyright

• ščiti izvirna avtorska dela v kateremkoli mediju
• problematika:

--> preveč poudarja tvorca

-->ni kompatibilna z informacijsko družbo

-->proizvodi=lastnina

• zaščita traja +70 let
• izdajatelj neobjavljenega dela 25 let po izdaji
• uredništvo kritične izdaje dela 30 let po objavi
• lastnik avtorskih pravic avtor, lahko proda, odstopi -->v okviru službenih obveznosti lastnik inštitucija
• kupec ne more dela razširjat, lahko pa omejeno uporablja avtorska dela v dobri veri
• poštena raba=neprofitna raba -->pomembno da ne obogatijo ljudje na račun drugega
• moraš paziti: razmnoževanje učbenikov, knjig, materiala brez dovoljenja avtorja za kršenje avtorskih pravic

Bralec

Prosti dostop

• zastonj osnovno, srednje, visoko šolstvo
• za večino informacij bilo trena plačat
• na internetu lahka nedostopnost, neplačljivost
• možnost najti neplačljive storitve na spletu prišla iz drugih držav - danes smo lahko hvaležni
• bali so se da bo sistem Google Knjige veliko zaračunal, a je vse zastonj
• literarni avtorji še vedno knjige, tudi na spletu, plačljive, znanstvene in strokovne objave pa večinoma že proste

-->Eu zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov (kjer vključena)- za umetnosti pa še ni govora

• Wikipedija pravi prosti dostop=časovno in krajevno neomejeno in brezpogojno spletno dostopno
• veliko vrst dostopov - vsak pravzaprav prilagodi svoje
• podpiram akademske institucije pod ROARMAP (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies), saj se mi zdi pomemben prost dostop predvsem za nas boge študente

Založbe

• članki na Wikipediji javna last
• leta 2012 milijonska tožba za študenta in internetnega genija Aarona Swartza - iz uni strežnikov snel plačljivo gradivo in omogočil zastonj dostop--> stiska -->samomor
• založba segment kulturne industrije
• ukmakniti prostemu dostopu po internetu? bodo kdaj pripravljene?
• založbe ne izdajajo več znanstvenih publikacij, samo knjige za otroke, starčke
• dandanes odločajo pisci za atiskanje zaradi ugleda založbe
• konkurenca knjižnice
• avtorji na strani založb (Google)
• predatorske založbe=postavijo revije na splet po principu prostega dostopa, plača avtor za objavo

Repozitorji

• vplivnost kažejo številke o citiranosti
• pomemben tudi podatek o branosti
• repozitorji štejejo oglede objav

=>prosta dostopnost poveča

• vprašanje financiranja spletnih objav (kot elektrika? subvencioniranje?)
• kanadski projekt PKP - OJS, OCS, OMP
• slo akademski repozitorji združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti
• odprtega značaja spletni forum Slovlit

Varovanje zasebnosti

• veliko ljudi ne zaupa v globalna digitalizacijska podjetja zaradi velikosti, ameriškega porekla, konkurence... -> Google nevarnost - pripisuje manipualtivne motive
• zgrešimo pri enačenju posameznega=zasebnega in skupnega=javnega (a v slo vasi vsak ve o vsakem)
• varovanje zasebnosti večkrat preveč ekstremno (npr. ne moreš iskati Fran Levec na nekem portalu)
• avtor se nanaša na "slo pismouško zadostnost"

Kredibilnost

• za objavljanje danes manj ovir, "vsak" lahko objavi
• brez filtra=>skrbi glede kredibilnosti
• navadno zaupamo avtorjem (včasih prelisičijo npr. Sokalova potegavščina)
• mladi (manj)/stari (bolj)?

Aktivizem

• prof. postavi kritiko
• skozi dela pisci prenašali bolj njihove ideje, začeli spreminjati svet kot objektivnost
• aktivizem=socialni koncept, označuje aktiviste pri raznih gibanjih, skupnostih -> kontaminira znanost
• aktivizem posploši 1 fakt, izpusti ostala dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci
• kritična refleksija ne= akustični diskurz!
• "Facebook je izkoriščanje": gola resnica

Avtorstvo

• inštitucija podeljuje legitimiteto avtorjev + objavam
• podobna starost nas pomirja
• preverimo lahko v "gotovem" gradivu
• 2 primera: Cankar umorjen (videz poljudnoznanstvenega članka)-"fake-news" ni preverjeno v znanstveni srenji, Prešeren=kranjski pesnik na ang Wikipediji

Strokovno recenziranje

• utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih info. od nekredibilnih
• vzdržuje standarde kvalitete
• pravičnost se zagotovi z anonimnostjo
• menim, da je strokovno recenziranje nujno pri današnjih zelo pogostih znanstvenih obravnavah
• precej dolg, a sistematiziran obrazec za recenzijski postopek

Pravopis

• 1.dvom, če avtor očitno ne pozna pravopisa
• napake: razlika med vezajem in pomišljajem, dolgim pomišljajem, narekovaji (dvojni, enojni), Cobiss povzroča težave s :, pika v naslovih, začetnice v tabelah

Digitalna pismenost

• upoštevati tehnične parametre!
• formati besedil:

-->txt-golo besedilo->forum

-->doc, docx, rtf, odt - pomeni obogateno->za tekste avtorjev

-->htm, html - spletno besedilo

-->pdf - natisljivo besedilo->za ne zlorabit

-->na wikijih ni končnic

• veliko stvari se lahko vpiše v Wikije (tabele, formule, grafe, slike, kvize :))->besedila dobijo privzet format, lažje za pisca, sporočanje komentarjev in popravkov
• možno kar v besedilu-nov komentar
• treba jasno označiti
• komentiranje poteka na pogovornih straneh, če na revizorju se odpre samostojno stran na Wikiverzi, neviden komentar v zapisu, s predlogo redakcija+napaka...

Navajanje

Čemu sploh citiramo

• dolgo poglavje, številne koristne informacije
• strokovni pisec brez sklicevanja na druge skoraj ne more
• pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednost
• sklicevanje je znak strokovnega pisanja
• nedokumentirani sklici v opravljanju (vsakdanji govorici ...) - relata refero
• viri urejeni po priimkih avtorjev
• informacije so postavljene v pravni kontekst industrijske družbe - podaljšali pot do proste uporabe na 70 let po avtorjevi smrti (29. aprila 1995)
• citiranje - neplačljiva uporaba avtorskih del
• v akademskem pisanju delež citatov naj ne bi presegal 20 %
• pretirano citiranje je strokovno in etično sporno, ni pa kaznivo dejanje

Faktor vpliva

• IF impact factor - številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije
• bibliografski servis Thomson Reuters - računajo povprečje citiranosti na članek (+druge podatke vezane na citiranost)
• Scopus: dve vrsti časopisne metrike SJR (omogoča primerjavo med sorodnimi revijami) in SNIP (Source-Normalized Impact per Paper meri vpliv v kontekstu celotnega števila citatov na določenem področju, tako da je citatu s področja, kjer je teh manj, pripisana večja teža)
• negativna lastnost: skoraj vse revije so iz angleškega govornega področja
• prsilno citiranje - vprašljivo
• PageRank rangira spletne strani glede na število povezav nanje in glede na kvaliteto teh povezav
• štetje povezav je avtomatsko - Googlov spletni pajek
• Open Citations Corpus (OCC)
• podatek o branosti (audience measurement) - za članke na Wikipediji dobimo med Podatki o strani, za članke na drugih Wikimedijinih spletiščih pa ga trenutno dobimo z modifikacijo naslovne vrstice v brskalniku (sl v ukaznem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', b 'Wikiknjige', s 'Wikivir')

Slovenske znanstvene revije

• Primerjalna književnost
• Slavistična revija
• Dve domovini
• Jezik in slovstvo
• Razprave SAZU
• Studia mythologica Slavica
• Knjižnica
• Phainomena
• Acta Neophilologica
• Traditiones
• Slavia Centralis (Maribor)
• Verba Hispanica
• tudi Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi itd.

TUJE (O Slovencih)

• Slovene Studies (ZDA)
• Philological studies (Perm, Skopje, *Ljubljana)
• Slavia Meridionales (Varšava)
• Slavica tergestina
• Slavistika (Beograd)
• Pamiętnik Słowiański
• Wiener Slavistisches Jahrbuch

Citatni slogi

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika)
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški (naravoslovje, splošno)
• wikipedijski
• humanistični pisci navadno MLA ali čikaški ali nekaj vmes
• pri tem predmetu ČIKAŠKI

Viri in literatura

• ločeno navajanje večinoma nesmiselno
• delitev smiselna pri dolgih seznamih

-->viri - gradivo, predmet raziskave (npr. leposlovje)

-->literatura - teoretični ali metodološki pripomočki (npr. strokovne razprave)

Zgledi

• knjiga: Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS
• knjiga na bralniku (raje ne): Janez Jalen. Bobri, 1–3. Ljubljana: Konzorcij »Slovenca«, 1942–1943 (Slovenčeva knjižnica, 26, 57, 71). Uporabljena je bila izdaja na Kindlu, pripravljena verjetno po izdaji Celje: Mohorjeva družba, 2006.
• članek v zborniku: Silvija Borovnik. Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.
• poglavje (enako kot prej): Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.
• spremna beseda: Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. COBISS
• razprava v reviji: Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. COBISS (v primeru, da obstaja različica na spletu, se na koncu to doda)
• članek v časniku (dneven časopis): Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. COBISS - pred datumom ni ločil
• članek na dLibu (posamična avtorjeva objava): Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS dLib
• članek na dLibu (poiskati v reviji): Ivan Pregelj. Mahnič in slovensko slovstvo. Čas 15/3–4 (1921). 167–92.
• enciklopedijsko geslo: Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
  • sklicevanje na gesla iz drugih nacionalnih Wikipedij ali iz drugih Wikimedijinih spletišč - pred naslovom v oglatih oklepajih predpona :w:sl:
  • trije pomembni viri za biografske članke: Slovenski biografski leksikon (izhajal med 1925 in 1991 v LJ), Primorski slovenski biografski leksikon (Gorica, 1974–1994) in Novi slovenski biografski leksikon (2013) -> zdaj združeni na portalu Slovenska biografija (urejajo pri ZRC SAZU): *Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887).
  • drugi primeri enciklopedičnih gesel: Marjan Dolgan. Idila. Enciklopedija Slovenije. Zoltan Jan. Bogataj-Gradišnik, Katarina. Slovenska književnost. Ljubljana: CZ, 1996 (Sopotnik) [Leksikoni]. Naturalízem. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Fran.
• forum: Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.
• spletni tečaj: J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.
• blog: Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos. (možno da ne dobiš vedno vseh podatkov)
• članek na spletišču: Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007. (nikoli ne postavimo URL naslova)
• zapis v podatkovni zbirki: Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.
• diplomska naloga: skušamo dobit v taki obliki *Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.
• prosojnice (dodamo povezavo nanje): Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
• video predavanja (podobno kot prejšnje): Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.
• zemljevid: Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014. (če kolektivno delo, se ne omenja avtorja)
• fotografija iz dLiba: Slika 1: Slovenski pisatelji in literarni zgodovinarji. Ilustracija [Foto revija] b. l. Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK. dLib
• fotografija v fotoalbumu: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.
• fotografija v fotoalbumu (mešano avtorstvo):Pred 55 leti: Iz fotografskega arhiva študenta slavistike Silva Faturja. Miran Hladnik. Fotoalbum 207 15. okt. 2013.
• fotografija na Wikimedijinih spletiščih: Rajko Korošec (File:Rajko Korošec.jpg). Foto Miran Hladnik 28. jun. 2007. Wikimedia Commons.
• predmet fotografije je umetniško delo: Vasilij Ćetković – Vasko. Alma Karlin. Foto Miran Hladnik. Galeri220 -- Alma Karlin. Fotoalbum 220: In s tem neminljiv spomenik slovenstva ... postavila. 8. maja 2014.
• risba: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.
• glasbeno delo: Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.
• radijska, televizijska oddaja (se odločimo ali izbrat urednika ali novinarja): Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.

Napake pri citiranju

• nepoznavanje temeljnih referenc ali oemjeno (v enem jeziku)
• vljudnostno vključevanje svojih strokovnih prijateljev, mentrojev med reference, čeprav niso dovolj relevantni za temo
• nenavajanje avtorjev, ki jih ne maramo
• samocitiranje
• citiranje zaradi citiranja samega
• navajanje http-jev
• preveriti če vir obstaja v tiskani obliki na dLibu ali Cobissu

Navajanje na Wikipediji

• za oblikovanje pravil takega citiranja veliko wikipedistov (tudi 26 Slovencev)
• Wikipedija nima svojega »hišnega stila« citiranja, sprejema vse obstoječe standarde, vendar si prizadeva, da je citiranje znotraj posameznega članka kolikor mogoče poenoteno

Slog

• družabna omrežja - dnevniška narava (sporočila razvrščena po času, po aktualnosti; tisk ni omogočal)
• stran na papirju - pokončna, na zaslonu - ležeča (panoramska)
• ožje zrcalo tiskanega besedila (optimalna dolžina vrstice je 66 (50-75) znakov (C. Holst) - primernejše za gladko branje - podobno na zaslonu (levo in desno od zrcala prazen prostor - reklame, komentarji, kazala ali belina)
• na zaslonu privzeto 120-150 znakov v vrstici
• Firefox - na koncu ukazne vrstice - Odpri bralni pogled

Sestavni deli

• kompozicijski elementi strokovnih besedil:

--> avtorjevo ime

--> naslov

--> izvleček

--> ključne besede

--> povezave

--> kazalo

--> telo besedila: uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep

--> literatura

--> priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe

• retorične veščine!: invencija teme, njena organizacija, kompozicija
• nimajo vse vrste strokovnega pisanja vseh elementov
• literarnovedna razpravna besedila: pregledovanje in povzemanje že napisanega o temi, določitev in zamejitev gradiva, njegov popis in analiza
• evidentiranja novih faktov (rokopis ...) ali inovativnost z izbiro drugačnega zornega kota (v luči, s stališča, iz vidika)
• avtorjevo ime: v revijalnih člankih se pojavlja še ime inštitucije, na kateri je zaposlen, e-naslov, mogoče tudi osebna spletna stran
• humanistični članki - pogosto en avtor
• krajši strokovni članki v nekaterih revijah - avtojevo ime na dnu, včasih prevajalčevo ime

Napake

• gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje)
• nerazumljivost (zapletenost sporočila)
• pomanjkanje konteksta
• slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga)
• slogovna puščobnost
• pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila)
• nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
• skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
• mentalno brambovstvo

Slovarček neznanih besed

A

• analfabet - kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek, (slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna)
• angažma - nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
• antagonizem - nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi
• asketizem - načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim
• atavizem - ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov

B

• brambovec- nekdaj vojak, vpoklican le ob veliki vojni nevarnosti

D

• defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno
• diletantizem - začetništvo (ali površno delo)

E

• ekscesiven - pretiran, čezmeren
• ekskurz - oddaljitev od glavne teme za pojasnitev drugega problema
• eksploatacija - dajanje komu premajhnega povračila za delo, ki ga opravlja; izkoriščanje na gospodarskem področju
• embargo - trgovinska zapora
• emulacija - posnemanje

F

• famulus - služabnik, pomočnik

G

• garnirati- okrasiti, olepšati

H

• hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi

I

• imanenten - bistven, neločljiv (od)
• imponirati- vzbujati spoštovanje zaradi določenih lastnosti, vedenja
• indoktriniran - biti pod močno vplivom kake ideje
• inercija - lenobnost

K

• kleptomanija - bolezensko nagnjenje h kraji
• konjunktura - stanje, položaj v gospodarstvu, ki je ugoden za prodajo
• konsenzualno - soglasno

M

• manierizem - umetnostni slog med renesanso in barokom

N

• nemanipulabilnost - nedotakljivost

P

• pasus - odlomek, del

R

• rafalno iz rafal - skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja

S

• servilen - kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih
• skribomanija, grafomanija - obsesija s pisanjem
• srenja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
• sublimen - vzvišen, plemenit

U

• uboren - reven, siromašen
• uzurpacija - nezakonita, nasilna prilastitev

V

• valenca - lingv. lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost
• vnašalka - enter

Uporabne kratice

• op. cit. (lat. opere citato 'navedeno delo' – n. d.), loc. cit. (l. c. – lat. loco citato 'navedeno mesto' – n. m.)
• ib. ali ibid. (lat. ibidem 'prav tam')
• s. v. (lat. sub voce 'pod geslom')