EmaPez

DOMAČE NALOGE
TIPKANJE
Slavistična revija
Nova pisarija
Kaj sem izvedela pri tipkanju
Literatura v mojem življenju
SlovLit

DOMAČE NALOGE:
Tipkanje
s:Abel Kabel: Margareta
Prvi stik s slavistično revijo
Pred obiskom fakultete nisem še nikoli križala poti s SLAVISTIČNO REVIJO. Na prvem predavanju ko sem jo dobila v roke sem pričakovala težko branje in nerazumevanje. Mislila sem, da bo dolgočasna. Nato pa, ko sem se odločila malo polistati po njej in jo prebirati sem spremenila svoje mnenje, nisem pričakovala da mi bo strokovna revija všeč. Seveda je res, da nisem tako zlahka padla v branje kot da bi brala kakšno knjigo vendar ko spoznala koncept in sem jo začela brati z budnim očesom mi je postajala bolj in bolj ljuba. Priznam pa, da sem za boljše razumevanje prebrala posamezne delce kar dvakrat, mislim da je bila za to kriva manjša utrujenost in nezbranost, ne pa revija sama. Nasploh sem se začudila na straneh z viri, saj jih je bilo ogromno in sem se zamislila nad tem koliko raziskav in brskanja po knjižnicah je potrebno za izdajo takšnega dela. Všeč mi je tudi, ker je zelo pregledna in razčlenjena, ter ponuja neko "notranjo razlago".
Prvi stik z novo pisarijo
Nova pisarija me je pritegnila bolj kot slavistična revija že po zunanjosti. Ko sem jo končno začela prebirati, mi je bilo všeč to, da govori predvsem o zelo aktualni stvari tj.: pisanje na spletu. Čeprav imam še vedno tisto staromodno mnenje, da je knjiga brezčasna se mi zdi kot da je veliko uporabnih stvari prav na spletu in seveda, ker gremo s časom naprej je potrebno vedenje tudi o omrežjih in podatkih, ki jih lahko črpamo iz njih. Nisem še prišla v stik z nobenim delom, ki bi tako podrobno razložilo pisanje na spletu samem. Po mojem še vedno velja mnenje, kot je zapisano v Novi pisariji (str. 13), da mladi nismo sposobni več komunicirati zunaj virtualnega sveta, ampak vendar ne gre zanikati da smo generacija razvoja tehnologije in da če že imamo internet, je vredno črpati podatke iz vseh virov. To ne pomeni da knjigo omalovažujemo, vendar si skupaj z internetom širimo neko obzorje znanja. Zdi se mi en kakovosten učbenik, saj je napisan razumljivo, je zelo lahko berljiv in predvsem mislim, da ni v pomoč samo pri predmetu uvod v študij slovenske književnosti, temveč bi bil tudi ustrezen za marsikakšno drugo rabo, predvsem na srednjih šolah, ki premalo poudarjajo splet. Ne vem če je tako povsod, ampak pri mojih izkušnjah ga pri nekaterih predmetih sploh nismo smeli uporabljati, ker je bilo rečeno da imamo vse v knjigah. Torej tukaj se pojavi vprašanje ali se gre samo za neko trmo ali za naše znanje.
Kaj sem izvedela pri tipkanju
Če želimo neko besedilo pretipkati in objaviti, se moramo držati izhodiščnega besedila, saj nismo mi avtorji. Meni je bilo dokaj težko tipkati besedilo, ki vsebuje toliko starinskih besed, saj me je držalo da bi jih "modernizirala". Ko nekaj pretipkamo moramo na koncu tudi navesti vire, ker drugače bi kršili avtorjeve pravice.
Literatura v mojem življenju
Literatura je bila vedno velik del mojega življenja. Od otroških pravljic, ki so jih moji starši izkoriščali, da bi me spravili v posteljo do dolgih romanov za katerimi sem sama velikokrat zaspala. Knjiga, ki sem jo največkrat prijela v roke je bila Visoška kronika.
SlovLit
Forumu SlovLit sem se izogibala, čeprav sem že v srednji šoli slišala o njem same hvale, saj ga je moja profesorica slovenščine oboževala. Enostavno se mi je zdel zmeden, kot da ni vse na svojem mestu, zato se nikoli nisem niti poglobila vanj. No... ko pa sem pa sem se končno odločila ga podrobno raziskati, mi sem padla v surfanje, saj pokriva veliko tem na področju slovenistike in je zelo učenju in spoznavanju novih stvari prijazen.