Nova pisarija

uredi

Pismenost

uredi

Nekoč so bili pismeni zgolj ljudje, ki so pripadali eliti, vendar z uvedbo obveznega šolanja je pismenost postala nuja za vsakega posameznika. Danes moraš biti pismen, saj teste pismenosti srečamo na vsakem koraku, npr. pritisk na gumb alarmnega sistema, obvladovanje e-pošte, vklopiti in izklopiti računalnik, znajti se v mestu idr. Za današnje čase je pomembno da sprejemamo spremembe in če se že z njimi ne znamo soočiti, jih poskusimo obrniti sebi v prid. Informacijska družba

Kredibilnost

uredi

Na internetu dandanes lahko objavimo praktično vse. Posledično smo kot bralci prisiljeni kritično presojati, kar preberemo. V Novi Pisariji so navedeni nekateri dejavniki, na katere moramo biti še posebej pozroni (Sokalova potegavščina).

Pravopis

uredi

Pomemben pokazatelj piščeve kompetence je ali pozna razliko med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem in, kdaj jih zapisujemo stično oz. nestično. Kot drugi indikator lahko navedmo narekovaje. Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih. Opazna pa je tudi napačna raba dvopičja. Pravopis pa ni le indikator piščeve kompetence, ampak njegove starosti, saj se pravopis stalno po malem spreminja.

Digitalna pismenost

uredi

Ločimo različne formate besedil (txt, doc, html, pdf ...). O razlikah med formati mora biti ozavešsčen predvsem pisec, drugače pa to spada tudi pod splošno razgledanost. Da poznamo razlike med njimi je pomembno zato, da se ravilno odločimo, katerega uporabiti in tako olajšamo delo sebi ter drugim (bralcem, urednikom ...).

uredi

S citiranjem avtorji dosežejo, da je njihovo delo razumljeno bolj prepričljivo in se mu bolj zaupa. Faktor vpliva je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnost znanstvene revije. Slavistična revija je zaradi necitiranosti izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI, in s tem je izgubila na svojem ugledu.

Citatni slogi

uredi

Zaradi različnih znanstvenih disciplin in njihovih pristopov so se po svetu razvili različni citatni standardi. Glavni citatni stili naj bi bil APA (psihologija, vzgoja), MLA (jezikoslovje, humanistika), AMA (medicina, biologija), čikaški in wikipedijski. Ne glede na to, kateri citatni stil si izberemo, je dovolj navesti samo najpomembnejše dele bibliografske enote kot sta avtor in naslov, potem pa glede na vrsto objave še ime spletišča in datum pri spletni objavi; kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi; naslov zbornika, kraj založbo, letnico in stran pri članku v zborniku...

Tehnika citiranja

uredi

Citat ali navedek je sestavljen iz dveh delov, iz navedenega besedila samega, ki ga označimo z narekovaji in grafično preoblikujemo, ter iz navedbe vira citata, ki je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka v obliki opombe, kratkega sklica ali neposredne povezave na vir. Najpogosteje citiramo iz knjige, iz poglavja v knjigi, iz zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku ... Med drugim se lahko sklicujemo tudi na sliko, tabelo in grafikon. Delitev na vire in literaturo je smiselna na dolgih seznamih. Viri v tej kombinaciji pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične ali metodološke pripomočke za raziskavo.

Zgledi

uredi

Knjiga: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Knjiga

Knjiga na bralniku: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Knjiga_na_bralniku

Članek v zborniku: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#%C4%8Clanek_v_zborniku

Poglavje: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Poglavje

Spremna beseda: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Spremna_beseda

Razprava v reviji: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Razprava_v_reviji

Članek v časniku: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#%C4%8Clanek_v_%C4%8Dasniku

Članek na dLibu: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#%C4%8Clanek_na_dLibu

Enciklopedijsko geslo: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Enciklopedijsko_geslo

Forum: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Forum

Spletni tečaj: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Spletni_te%C4%8Daj

Blog: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Blog

Članek na spletišču: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#%C4%8Clanek_na_spleti%C5%A1%C4%8Du

Zapis v podatkovni zbirki: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Zapis_v_podatkovni_zbirki

Diplomska naloga: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Diplomska_naloga

Prosojnice, video predavanja, animacija: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Prosojnice,_video_predavanja,_animacija

Zemljevid: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Zemljevid

Fotografija: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Fotografija

Risba: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Risba

Glasbeno delo: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Glasbeno_delo

Radijska, televizijska oddaja in film: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Radijska,_televizijska_oddaja_in_film

Navajanje na Wikipediji: https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Navajanje_na_Wikipediji

Žanri

uredi

V današnjem svetu se razvija čedalje več žanrov. S tem pa se pojavlja tudi problem, da vedno več ljudi ne loči med pojmom žanr in zvrst. Strokovna objava je tista, ki ne dosega kriterijev znanstvenega. Tak primer so bili nekoč slovarji, bibliografije, učbeniki ipd. Izvirni znanstveni članek je prva objava raziskovalnih rezutatov v znanstveni reviji, pregledni znanstveni članek pa »sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči.«

Strokovna revija na literarnem področju je Otrok in knjiga, znanstvena pa Primerjalna književnost.

Namen poljudnih člankov je populariziranje in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj. Objavljeni so v časnikih in nespecializiranih revijah za najširšo publiko.

Znanstveni prispevki so velikokrat – zaradi potreb po hierarhizaciji – predstavljeni na raznih predavanjih, konferencah, objavljeni v monografiji, kot geslo v enciklopediji ali slovarju itd. To so specifične prezentacijske oblike in priložnosti.

V humanistiki so največ ugleda deležne monografske publikacije oziroma knjige. Tudi slednje se ločijo na strokovne, znanstvene, univerzitetne ali šolske učbenike, priročnike itd. Cobiss pa mednje prišteva tudi diplome, magisterije in disertacije.

Za doseganje čim višjega položaja na akademski lestvici so pomembne samo znanstvene objave. Znanstveniki svoje publikacije promovirajo z intervjuji, časopisnimi članki, predavanji, prezentacijami itd. Kazalec znanstvenosti je vsekakor (tudi) mesto objave.

Nekateri akademski pisci ne želijo pisati za Wikipedijo, saj menijo, da so vsi članki strokovni.

Tudi Wikipedija ima rangiranje člankov po številu točk, ki jih dobi geslo glede na dolžino. Enciklopedičnost objav torej ne pomeni več, da je geslo kratko, temveč, da je vse čim bolj jedrnato izraženo.

Splet je uvedel pisanje in objavljanje informacij v nasprotnju z obliko, ki je bila prej običajna, torej najstarejše na začetku, tem informacijam so sledile novejše, danes pa je čedalje bolj pogost zapis najbolj aktualnih stvari na vrhu strani. Tako bralcu v oči pade najnovejša informacija, v historiatu pa lahko vidi še ostale. Včasih je besedilo označevalo tiskano, danes pa ga čedalje bolj povezujemo z računalniki, s telefoni, tablicami itd. Vendar pa ima knjiga včasih vseeno vpliv na zaslonsko besedilo, najbolj očiten primer je širina napisanega besedila, ki običajno ni čez celo stran, temveč je ob straneh prazno ali pa se tam pojavljajo okna z oglasi.

Sestavni deli

uredi
  • naslov
  • izvleček
  • ključne besede
  • povezave
  • kazalo
  • telo besedila
  • uvod
  • teorija/metoda
  • gradivo
  • analiza
  • sklep
  • literatura
  • priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe

Napake

uredi

Poglavitne hibe humanističnega pisanja so sledeče:

  • gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje)
  • nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila)
  • pomanjkanje konteksta
  • slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«)
  • slogovna puščobnost
  • pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila)
  • nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca
  • skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom
  • mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost

Govorna prezentacija

uredi

Pomembno je, da smo pri ustvarjanju prezentacij pozorni, saj ta lahko hitro postane neprimerna. Najbolje je, če kot predavatelj pripravimo prosojnice, na katerih so zapisani ključni podatki, za popestritev pa lahko dodamo tudi ustrezne fotografije.

Vizualizacija

uredi

Vizualizacijo strokovnih objav dosežemo s prosojnicami, ki se od spletnih in tiskanih objav močno razlikujejo in so eden od alternativnih oblik prezentacije informacij v stroki.

Fotografije
uredi

Fotografije so, tako kot va času pred obveznim šolanjem, zopet preplavile sporočanje. Vendar pa ob prevladi slikovne informacije obstaja nevarnost duhovne pasivizacije in odvisnosti posameznika, saj se ob razumevanju mentalno ne naprezajo.

Programska oprema in fotografski objektiv razkrivata detajle, ki jih človeško oko ne bi zaznalo, zato trditev, da fotografije niso primerno znanstveno orodje, več ne drži. Fotografije so v primerjavi z gesli, ki jih je spisalo več avtorjev, delo enega avtorja in opremljene z licenco. Ztao moramo ob vsakršni delitvi fotografij, ki niso prosto dostopne, navesti njihovega avtorja.

Infografika
uredi

Informacijska grafika (infographic) je oblika vizualizacije podatkov, tj. vizualna prezentacija podatkov, informacij in znanja sploh, ki izrablja sposobnosti človeškega vida za hitro in jasnejše dojetje vzorcev ali trendov v kompleksnih podatkovnih nizih. Zanimanje za infografiko so spodbudila popularna prostodostopna računalniška orodja, ta pa so nastala zaradi strmega naraščanja števila podatkov, ki jih drugače ne bi bilo mogoče obvladati. Navadili smo se uporabljati spletne zemljevide (Geopedija, Google Earth, Google Maps, Street View – spletišča spadajo v skupino programskih orodij GIS geografski informacijski sistemi) in jih prilagajati svojim potrebam, razpredelnice nam lajšajo risanje grafov, med osnove spretnosti elektronsko pismenih spada postavljanje fotografij in njihovo obdelovanje, socialna omrežja, iskalniki in inštitucionalna spletišča in socialna omrežja vgrajujejo grafične prikaze rabe (Sicris, Slovenska biografija, Ngram Viewer, Academia.edu, LinkedIn, Wikipedija ...).

Manj znane besede iz Nove pisarije

uredi
  • administrátor - kdor kaj opravlja
  • anahronístičen - ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben
  • bojkotírati - zavračati zveze, zlasti trgovske, ne udeleževati se česa
  • diletantízem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
  • eminénten - zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen
  • inêrcija - stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
  • kanalizírati - usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost
  • koncêrn - v kapitalistični ekonomiki združenje pravno samostojnih podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejša članica
  • korporácija - organizacija, združenje
  • kultivírati - načrtno se ukvarjati s čim, navadno z namenom doseči boljšo, popolnejšo obliko
  • mecén - kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik
  • monografíja - znanstveno delo, ki obravnava eno vprašanje ali eno temo
  • monopól - stanje na trgu, ko je en sam ponudnik blaga
  • paradígma - vzorec, primer
  • periódika - časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih
  • promótor - kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje
  • recenzènt - ocenjevalec
  • recenzíja - prikaz strokovnega mnenja, sodbe, ocena
  • srénja - ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj

Slavistična revija

uredi

Prvi vtis o Slavistični reviji

uredi

Ob koncu prvega predavanja pri predmetu Uvod v študij slovenske književnosti je vsak od nas študentov v roke dobil svoj izvod Slavistične revije. Zame je bilo prvič, da sem si to revijo pobliže ogledala. Sošolcu, ki je sedel poleg mene, časopis še zdaleč ni bil tako tuj in me je hitro podučil, da je ta revija izšla preteklega leta in da vsako leto izidejo štiri revije. Ko sem raztrgala celofanasto ovojnico, sem na hitro prelistala strani. Branju sem se bolj posvetila kasneje med vožnjo z avtobusom in nato še doma. Do sedaj sem prebrala nekaj prispevkov in pri vseh me je presenetil skoraj povsem enak vzorec, kateremu sledijo prav vsi članki. Skupna so jim oštevilčevanje poglavij, navajanje ključnih besed, elektronskega naslova avtorja, povzetek, navajanje virov itd. Zanimivo se mi zdi tudi, da Slavistična revija ni napisana le v slovenščini, temveč v njej zasledimo še anglešščino, hrvaščino in še nekatere druge jezike.

O članku Odkritje Linhartovega prevoda italijanskega opernega besedila La frascatana

uredi

Avtorica Nataša Cigoj Krstić v omenjenem članku opisuje dva nemška prevoda libreta iz Paisiellove opere z naslovom La frascatana. Oba prevoda hranijo v Avstrijski narodni knjižnici na Dunaju. Knjižici sta si na prvi pogled morda podobni, vendar v eni od njiju ni naveden ne založnik ne tiskar, poleg tega tudi ni mogoče razbrati, ob kakšni priložnosti je bila natisnjena. Za prvi prevod je dokazano, da je delo avtorja Johanna Friedricha Schmida, in ker besedili prevajata isto vsebino, so njegovo avtorstvo pripisali tudi drugemu prevodu. Vendar je kasnejša primerjava obeh tekstov razkrila, da se razlikujeta tako po obliki kot tudi po vsebini in samem obsegu. Ko so v prevodu neznanega avtorja odkrili prevod ljubezenskega speva v slovenskem jeziku, se je spodbudila domneva, da je prevod libreta spisal avtor, ki je živel na Kranjskem. Zapisani začetnici A. L., dejstvo, da je Linhart tudi v preteklosti že prevajal librete in še določeni drugi dokazi kažejo, da je avtor tega nemškega prevoda v resnici A. T. Linhart in ne J. F. Schmid. To odkritje ima pomembno zgodovinsko vrednost, saj priča o tem, da se je slovenski jezik v javnosti slišal že vsaj leta 1782, morda pa že celo leto prej. Poleg tega je prevod libreta pomemben prispevek k Linhartovemu opusu in dopolnjuje naše vedenje o njegovem prvem ustvarjalnem obdobju.

28. avgust

uredi

Literarni ustvarjalci, ki so se rodili ali umrli osemindvajsetega avgusta

uredi
  • 1749 - Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, humanist, filozof († 1832)
  • 1760 - Štefan Baler, slovenski pisatelj, luteranski duhovnik, kantor in učitelj, šomodski dekan in šolski nadzornik († 1835)
  • 1814 - Sheridan Le Fanu, irski pisatelj († 1873)
  • 1851 - Ivan Tavčar, slovenski pisatelj, politik († 1923)
  • 1894 - Angelo Cerkvenik, slovenski dramatik, pisatelj († 1981)
  • 1925 - Arkadij Natanovič Strugacki, ruski pisatelj, scenarist († 1991)
  • 1645 - Hugo Grocius, nizozemski pravnik, filozof, pesnik (* 1583)
  • 1915 - Alojz Dravec, slovenski porabski pisatelj in etnolog (* 1866)
  • 1980 - Beno Zupančič, slovenski pisatelj, publicist (* 1925)

Razprave na Slovlit, objavljene dne 28. avgusta 2017

uredi

Osemindvajsetega avgusta 2017 je bilo objavljeno vabilo na strokovni posvet, ki ga je v okviru mednarodnega dneva pismenosti organiziralo Bralno društvo Slovenije. Posvet je potekal osmega septembra 2017 na Gimanziji Bežigrad v Ljubljani. V vabilu je navedeno, da bo razprava potekala o e-gradivih, o digiralnem in linearnem branju ter njunih učinkih na šolski pouk, pa tudi o sami tehnologiji, pismenosti in branju. Izsledke svojih raziskav so predstavili dr. Miran Hladnik, dr. Petra Javrh, dr. Miha Kovač, mag. Alenka Kepic Mohar, mag. Katja Lah Majkić, dr. Fani Nolimal, Aleš Novak, dr. Silva Novljan, dr. Sonja Pečjak, dr. Urška Perenič, Matic Razpet, Gregor Škrlj in mag. Savina Zwitter.

Literarnovedni dogodek

uredi

23. januarja 2018 bo v Trubarjevi hiši literature potekala predstavitev zbornika Rdeči klobčič. Z njim se obeležuje 10. obletnica študentskega literarnega natečaja Rdeča nit, saj zajema zmagovalna besedila izpred zadnjih treh let. Predstavili se bodo tudi nekateri zmagovalci in spregovorili nekaj besed o svoji literarni poti.