Ekrystufek

Slovarček neznanih besed

segment odsek, kos, sektor
kurziv tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
egalitarizem nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
koncipirati napraviti, sestaviti koncept, osnutek
srenja ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
ekspertiza izvedensko mnenje, poročilo
kalkiran dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze
pragmatičen ki se podreja praktični uporabnosti, koristi
korespondent kdor poklicno opravlja dopisovanje

Komentar poglavja E-pošta

Članek o e-pošti, ki sem ga prebrala, se mi zdi bogat z uporabnimi informacijami. V njem sem ugotovila, da je veliko stvari, ki jih ne vem o pravilni uporabu in bontonu povezanem z e-pošto. E-pošte sama ne uporabljam preveč pogosto, saj večina komunikacije poteka preko socialnih omrežij in sms sporočil. E-pošto uporabljam predvsem za komunikacijo bolj uradne narave (naročanja, korespondenca s profesorji, poizvedovanje o informacijah javnega značaja itd.). V članku sem izvedela nekaj uporabnih informacij: kako preusmeriti pošto iz drugih naslovov na zgolj enega, kaj pomenita kratici kp: in skp: in način pisanja uradnih sporoočil. Še vedno pa imam glede e-pošte pomisleka, saj je preko nje precej lažje dobiti tako imenovane spam-e in verižna pisma, ki so popolnoma nerelevantna in moteča.

Bližnji stik s slovensko literarno vedo

Slovenistična revija je napisana zelo strokovno. Določeni deli so za študenta prvega letnika težko razumljivi, saj določenih strokovnih terminov še ne poznamo. Zdi se mi zelo pozitivno, da so članki objavljeni v digitalni obliki in s tem študentom pri študiju precej bolj dostopni. Na začetku vseh člankov so navedene ključne besede članka in povzetek v angleščini.

Janko Trupej. [1] "Slavistična revija" 62/4 (2014). 89-102. COBISS

Literarni zgodovinarji

Na wikipediji sem prebrala biografski članek o Aleksandru Bjelčeviču in ugotovila, da je na vrhu strani poleg imena zapisan, da je slovenski literarni zgodovinar in strokovnjak za verzologijo. Napisan je datum njegovega rojstva, priložena pa je tudi njegova fotografija. Kazala vsebine članek nima, ampak je razdeljen na dva dela. Prvi del opisuje njegovo življenje in delo, drugi pa njegovo izbrano bibliografijo. V delu, ki opisuje njegovo življenje in delo so podani podatki o študiju. Našteta sta naslova njegovega magistrskega in doktorskega dela. Članek pove tudi kje je trenutno zaposlen in kaj so njegovi večji uspehi. V drugem delu so našteti njegovi prispevki.

Sporočila na SlovLitu

15. 5. 2013, je bilo na SlovLitu objavljeno vabilo na simpozij ob 100-letnici rojstva prof. Martina Jevnikarja. Vabilo je oblikovalo slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Dogodek je potekal 24. 5. 2013 in vabilu je bil priložen tudi dnevni red simpozija. Nalepka: vabilo na simpozij

Klemen Lah je na SlovLit poslal svoje mnenje o kolumni Janeza Dularja o Zdravljici. Posebej se je osredotočil na povezanost grafita on Zaloški cesti v Ljubljani s slovensko himno. Nalepka: mnenje o kolumni Janeza Dularja

Jan Zoltan je pisal Zoranu Božiču in nekaterim ostalim in predlagal da bi si pogledali, kaj je narobe z zakonom o slovenskem grbu, himni in zastavi in opozoril, da lahko državni svet predlaga spremembe zakonov. Nalepka: poziv državnemu svetniku Zoranu Božiču, da si še enkrat ogleda zakone RS

Literarnovedni dogodek, ki sem ga našla na SlovLitu: 16. novembra 2015, je študentska sekcija Slavističnega društva Maribor povabila na okroglo mizo na FF v Mariboru. Govorili so o slovenskem jeziku v znanosti, svoja mnenja pa so izrazili tako študentje, kot tudi profesorji različnih fakultet.

Povzetek Nove pisarije

Uvod

Nova pisarija je označena kot priročnik, ali vademekum, ki se ukvarja z osveščanjem in izobraževanjem ljudi, ki v procesu sporočanja sodelujejo preko računalnika. Poudarjen je prehod pisanja iz papirja v digitalno obliko. Iz tega lahko povzamemo, da se priročnik posveča digitalni oziroma zaslonski pismenosti. Avtor knjige je profesor Miran Hladnik, vendar pa je zaželjeno konstantno dopolnjevanje le-te. Naslov priročnika je enak Prešernovi pesmi, v kateri Prešeren opisuje ideal slovenske pismenosti in uporabi le-te pri ukvarjanju z besedilno umetnostjo.

Pismenost

Poznavanje in uporaba nekega znakovnega sistema lahko opišemo kot pismenost.V današnjem času pismenosti skorajda ni. V današ njem času je bolj aktualna informacijska nepismenost, ki se kaže predvsem pri starejših, ki ne znajo pravilno, če sploh, tvoriti besedil, komunicirati preko digitalnih posrednikov - računalnikov. Nekateri so digitalno pismeni le pasivno, torej tvorijo in ne sprejemajo. Ljudje ne cenimo dovolj dejavnosti pisanja in se nam plačevanje strokovnjakov za pisanje (prevvajalci, strokovnjaki) ne zdi potrebno oz. se nam zdi da si le-ti tega ne zaslužijo.

Informacijska družba

Informacijska družba je družba digitalne dobe. Določeni ljudje ne zaupajo informacijski družbi, saj menijo, da ogroža pisano besedo in s tem tudi knjigo.

Wikiji

Razlogi za prednost WP so lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost in tesnejši stik z realnostjo. Wikiji so žargonski izraz za skupek spletišč, ki so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Z WP so se pojavili leta 2001. Bistvo WP je, da splet oblikujemo z informacijami na svojo lastno pobudo. Po kvaliteti je Slovenija na 40. mestu. Nasprotno s pričakovanjem, da bo večina prispevkov v angleškem jeziku znaša delež angleščine na spletiščih WP zgolj 21% in še ta pada. Slovenska WP ima 142.000 gesel. Avtorski izdelki na Wp imajo licenco CC, ki je creative common, torej licenca ljudstva.

Wikiji in šola

Wikipedia in sestrska spletišča so zelo uporabni v šolah kot pedagoška orodja. Nekateri študentje zavračajo pisanje na Wikipediji, saj se jim zdi poseganje v njihovo avtorsko delo nesprejemljivo. Wikipedija ni nadomestilo za spletno učilnico, najboljši približek tej je sicer wikiverza.

Avtor

Pozornost lit. zgodovinarjev je bila v 60. letih 20. stoletja večidel omejena k avtorju. Naslednja generacija lit. zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila k besedilu. V 80. letih se je pozornost preusmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju.

Motivacije za pisanje

Pisanja se lotimo v grobem zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo. Problem v etiki pisanja je avtorski napuh, ki se kaže v samopoveličevanju, hlastanju po znanstvenem prestižu in v najslabšem primeru v hotenih ali nehotenih znanstvenih prevarah. Avtorski napuh nas vodi, da gremo v člankih kolegov najprej v seznam literature pogledat, ali so upoštevali naše delo in nas citirali, neetično ravnamo, kadar sklenemo kolega, ki nas je po nemarnem spregledal, maščevalno ignorirati tudi med svojimi referencami.

Izbira jezika

Kadar tvorimo besedila, se moramo iz pragmatičnega vidika ozirati na namembnika (bralca). Za razprave o slovenski književnosti je osrednji jezik slovenščina.Večina gesel na WP je v angleščini. Krivda za slabo vidnost objav v drugih jezikih ni samo na strani malomarnih bralcev, ampak tudi v nezadostni promociji takih objav s strani njihovih tvorcev.Slovenska Wikipedija je zaživela z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini, hkrati pa je omogočila primerjavo tega znanja s tistim v drugih jezikih in spodbudila k vzajemnemu poseganju.

Izbira teme

V akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji, organizatorjem konferenc strokovni jubileji (obletnice rojstev ali smrti velikih predhodnikov, izidi pomembnih knjig), prijaviteljem projektov nacionalne, regionalne ali globalne smernice oz. moda. Romantičnemu pedagoškemu principu človeške »samorealizacije« ustreza prizadevanje, naj si učenec, dijak, študent izbere temo, ki mu najbolj ustreza, do katere ima pozitiven čustveni odnos. Naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela, praviloma se ljubezen do izbrane teme rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo in je posledica zavzetega odnosa do nje. Ni dobrih in slabih tem. Z izjemo tistih, ki pripadajo našim hobijem, se vsaka tema zdi na začetku težka, pusta in neobvladljiva.

Vaje v pisanju

Pisanje oz. opravljanja z orodji se moramo naučiti kot pri vsaki stvari. Pri zaslonskem pisanju sta orodji miška in tipkovnica. Vaje se nanašajo na eno izmed naših prvih nalog.

Usoda avtorstva

Biti avtor/avtorica je včasih nekaj pomenilo. Pomenilo je pripadati ustvarjalni eliti, kreativni smetani skupnosti, prinašalo je družbeni ugled in osebno zadovoljstvo. Vprašanje, ali kdo »že objavlja«, je imelo težo iniciacijske izjave, vstopa v privilegirano družbeno manjšino, ki prevzema na svoja ramena odgovornost za obnašanje vse skupnosti. Samo stare pisateljske spomine in dnevnike je treba vzeti v roke, pa se razkrije usodna družbena teža odločitve »postati avtor«. Avtorji so z deli konstituirali in kulturno emancipirali skupnost, iz katere so zrasli, in legitimirali zahteve po njeni samostojni kulturni eksistenci. Visok ugled avtorskih besedil se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje oz. da to počno skrajno občutljivo. K omejevanju avtorskega napuha in samovolje bomo prispevali tako, da ne bomo kupovali, ponatiskovali in propagirali predragih knjig, ne bomo posegali po izvirnih besedilih in prevodih, ki jih ponujajo pod omejitvenimi pogoji, ampak raje po takih v prostem dostopu ali napisali in prevedli svoja.

Soavtorstvo

Izkušnja z wikiji in drugimi oblikami kolektivnega pisanja pomaga preseči vase zagledano občutljivost in pisce odpreti za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja. Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje.