Efrankol

Slovenistika in jaz

O študiju slovenistike sem “sanjala” že v srednji šoli, a me je pot sprva pripeljala na Fakulteto za socialno delo. Čutila sem močno željo po pomoči šibkejšim, a kasneje se je želja prelevila iz “popraviti poškodovano” v “oblikovati zdravo” - hotela sem postati učiteljica. In tako se je ideja o slovenistiki ponovno vrnila vame. Po štirih letih razmišljanja sem tako ponovno vstopila v šolski sistem in ta odločitev se je zaenkrat izkazala za pravo. Snov mi je zelo pri srcu, saj slovenistika ni le goli jezik, pravila in pravljice, ampak zame pomeni veliko več. Študij slovenskega jezika je tudi študij slovenske zgodovine, sedanjosti in prihodnosti. Pa naj se sliši še tako pravljično ...

Ob branju “Nove pisarije”

Slovarček neznanih besed

• Parazitirati: biti zajedavec, živeti kot zajedavec
• Utilitaren: ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost
• Kolofon: podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
• Stavec: kdor ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje
• Apel: javen poziv, klic
• Fantazma: privid
• Kataklizma: dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
• Revidiranje: 1. pregledovanje poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni; 2. spreminjanje kakega dokumenta, besedila ali uveljavljanje novih pogledov na določen pojav
• Biotski: ki se nanaša na življenje ali živa bitja
• Subverzija: prikrito prevratno dejanje
• Inerten: ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven
• Plasirati: doseči, da kaj kam pride, se uveljavi, spraviti
• Eklatanten: očiten, jasen, prepričljiv
• Uzurpacija: nezakonita, nasilna prilastitev
• Postulat: 1. zahteva, nujnost; 2. predpostavka, izhodišče
• Defetizem: mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• Haptičen: ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih
• Lektura: pregled, jezikovna obdelava, ocena rokopisa za založbo, gledališče, radio
• Atavizem: ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
• Konfiscirati: 1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot kazen za kaznivo dejanje, zapleniti; 2. odvzeti pravico razpečavanja določenih tiskanih stvari; prepovedati razširjanje, zaseči
• Intenca: težnja, nagnjenje, usmerjenost
• Tavtologija: 1. opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena, istorečje; 2. sodba, v kateri ima predikat isti pomen kot subjekt
• Maoizem: marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije
• Eskalirati: postopno se širiti, stopnjevati
• Sublimen: vzvišen, plemenit
• Rabota: 1. tlaka; 2. težko delo, garanje
• Derivativen: pridobljen od pravnega prednika
• Anahronizem: pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa
• Frankiran: nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine. (frankirane ovojnice)
• Vlečka: prvotno del svečanega oblačila, navadno ženskega, ki se zadaj vleče po tleh; ekspresivno: kar je temu podobno. (pri menjavi naslovnikov v glavi se utegne zgoditi, da kdo v tej skriti vlečki najde besedilo,...)
• Kurziv: tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
• Egalitarizem: nazor, da so ljudje enaki, enakopravni
• Koncipirati: zamisliti, izoblikovati kaj. Daljša pisma koncipiramo v urejevalniku...)
• Srenja: ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj. (Ljuba srenja)
• Rafalen: nanašajoč se na rafal; skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja. (pri nadaljni izmenjavi pisem na isto temo, posebej če se dogaja rafalno,...
• Tilda: grafično znamenje v obliki ležeče vijuge zlasti za označevanje palatalnega izgovora n v španskem jeziku
• Kalkirati: dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze. (kalkiran prevod)
• Pragmatičen: ki se podreja praktični uporabnosti, koristi
• Postulat: 1. zahteva, nujnost; 2. predpostavka, izhodišče
• Diseminacija: razširjenje bolezenskih klic po telesu
• Embargo: prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
• Inercija: stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
• Renomirati: hvaliti, slaviti
• Diletantizem: nestrokovno, površno opravljanje kakega dela

Epošta

Komentar k poglavju

Članek E-pošta vsebuje veliko uporabnih praktičnih napotkov za uspešno, pravilno in poenostavljeno komunikacijo preko spleta. Zanimiv mi je bil že podatek, da so e-pošto izumili že leta 1961, da pa je za globalno dopisovanje postala uporabna od 80. let dalje. Pogosto namreč pozabim, kako mlada pridobitev internet dejansko je, in kako hitro je v tako kratkem času prevzel ves svet. Doma smo namreč računalnik dobili ok. leta 2000, internetno povezavo dve ali celo tri leta pozneje, e-pošto pa sem začela uporabljati še kakšno leto po tem.

Predstavljam še nekaj ugotovitev oz. novih pridobitev ob branju članka.

Najprej bi rada povedala, da sem tu prvič izvedela za opcijo Kp in Skp, ki omogoča pošiljanje istega sporočila večim ljudem z možnostjo skrivanja e-poštnih naslovov. Sama sem do sedaj e-pošto uporabljala le za osnovno uporabo z enim prejemnikom, zato je to zelo uporaben podatek v primeru, da bom morala sporočilo kdaj poslati večim ljudem.

Tako kot je opisano v članku, sem imela tudi sama pogosto dilemo z uporabo fraze lepo pozdravljeni na začetku in zaključkom sporočila s frazo lep pozdrav. Tako sem dobila kar nekaj dobrih idej, kako lahko drugače nagovorim naslovnika, da se ta fraza ne bo ponavljala. Sama, tudi če pišem v uradni obliki, sporočilo rada zaključim z neko lepo človeško mislijo (kot npr. Želim vam lep preostanek dneva ipd.), da se spomnimo, da smo kljub komunikaciji na daljavo, še vedno ljudje.

Ob branju sem razmišljala tudi, kako si vedno želim, ko pišem profesorjem ali tajništvu, sporočilo napisati čim bolj kratko, se osredotočiti le na gole podatke, saj vem da prejmejo veliko sporočil, ki jim morajo dnevno odgovarjati. To pa mi včasih predstavlja nekakšen izziv, saj je za pismo v uradni obliki potrebno uporabljati neokrajšane, slovnično pravilne povedi, kot tudi uradno obliko te vrste besedila.

Moje prvo srečanje s Slavistično revijo

• Tomaž Toporišič. (Ne več) dramsko v sodobni slovenski dramatiki (Jovanovič, Ravnjak, Potočnjak, Skubic, Semenič). Slavistična revija 63/1 (2015). 89-102. COBISS

O avtorju

Tomaž Toporišič (1962) je dramaturg, esejist, teatrolog in kritik. Magistriral in doktoriral je na ljubljanski Filozofski fakulteti pri prof. Ladu Kralju na temi Razmerje med tekstom in uprizoritvijo v slovenskem gledališču 1969–1994 ter Kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja. V zadnjem desetletju se je intenzivno ukvarjal s teorijo in prakso sodobnega gledališča, bil med letoma 1997 in 2003 programski direktor SMG. Soustanovil je festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos. Je dramaturg Slovenskega mladinskega gledališča, docent za področje literarnih in uprizoritvenih ved na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru in generalni sekretar slovenskega centra Mednarodnega inštituta mediteranskega gledališča (IITM).

Ključne besede

• postdramsko
• medmedijskost
• tekst rizom
• metagledališkost
• govorne ploskve

Komentar o članku

V članku se je avtor na primerih dotaknil razvoja dramskega pisanja in uporabo novih sredstev pisanja, ki so del postdramskega. Seveda je razumljivo, da ljudje s svojim razvojem in razvojem družbe, venomer dopolnjujejo in spreminjajo načine uprizarjanja perečih tem. Tako se v dramska besedila danes vpleta vse več medbesedilnosti, ki ima za razumevanje vse večji pomen, dialog ni več osrednji element dramskega pisanja, vanjo pa se vse več vpleta tudi poigravanje z različnimi prostori in časovnimi obdobji. Kot družba nismo več tako preprosti kot smo morda nekoč bili, marveč imamo potrebo po vse večjemu povpraševanju naše realnosti in zato je tudi prav, da se vse to odraža tudi v umetniški dejavnosti.