Doris Jeretina

Nova Pisarija

UVOD

• Uvod je nadaljevanje in dopolnitev priročnika Praktični spisovnik ali Šola strokovnega ubesedovanja: Vademekum za študente slovenske književnosti. Pismenost je na začetku 19. stoletja pomenila slovnico. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar je poznal ta pomen besede. V današnjem sodobnem času, času tehnologije se vse več govori o digitalni pismenosti.
• Wikivir je namenjen skupnemu ustvarjanju. Za to ustvarjanje so zaslužni mnogi profesorji, študenti, bralci in podobni. Wikivir pa ponuja tudi možnost sprotnega dopolnjevanja in popravljanja.
• Wikiknjige je potrebno razumeti kot proces, tako imenovano »rastočo knjigo«.
  

Kam z avtorjem

Avtor Nove pisarije je Miran Hladnik.

PISMENOST

• Kaj pomeni biti pismen? Biti pismen pomeni, da obvladaš znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Biti nepismen ali polpismen v današnji družbi je sramotno, družba z opaznim odstotkom nepismenosti velja za nerazvito.
• Razumevanje pismenosti se spreminja.
• Z izjemo administrativnih šol ljudi tipkanja ni učil nihče.
• Biti pismen pomeni ne le, da obvladaš na primer prijeti za svinčnik, temveč da znaš z njim kaj napisati. Obvladati tehnologijo je v tem času že samoumevno.
• Spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami.
• Pismenost je po tradiciji razumljena kot dvojna sposobnost, to je sposobnost tvorjenja in posredovanja.
• Pismenost ni samo ena ampak jih je več.
• Navdušenje za informacijsko družbo in njeno elektronsko podporo je treba trezno omejiti.
• Prihod novih tehnologij vedno spremlja strah, ki se kmalu izkaže kot prazen.
• Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti.
• Ker nismo družboslovci, si smemo privoščiti ad hoc (po domače "čez palec") določanje deleža današnje aktivne pismenosti.

Informacijska družba

• Informacijska družba (informacijska doba, digitalna doba, računalniška družba) je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo (industrial society).

Koncepti: participativna kultura (participatory society), družbeni mediji (social media), družabna omrežja (social networks), fanovska kultura.

• "Ali bo tiskana knjiga preživela?"
• Družbeni mediji so nekako prevzeli vse funkcije industrijske družbe.
• Edina knjiga je tista, ki je tiskana. Iz nje namreč izvira vse.

Wikiji

• Wikipedija in sestrska spletišča pod streho neprofitne organizacije Wikimedia so metafora nove družbene paradigme. Poznane so kot informacijska družba (information society).
• Razlogi so: -lahka dostopnost

            -voluntarizem
            -kooperativnost 
            -tesnejši stik z realnostjo, vključno z upoštevanjem sprejemnikove dojemljivosti in interesov ter nagovarjanje k jasnemu in jedrnatemu 

• Wikimedijina spletišča zajemajo:

                                 -Wikipedijo
                                 -Wikivir
                                 -Wikiknjige
                                 -Wikiverzo
                                 -Zbirko
                                 -Wikislovar
                                 -in vrsto drugih špecialnih spletišč.

• Wikiji; to havajsko pomeni ’res hitro’
• Wikiji so žargonski izraz za skupek spletišč
• Na wikijih so npr. nekateri oddelki in literarnovedni projekti: English and Comparative Literature Department, Prostor slovenske literarne kulture.
• Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije (splet 2.0).
• S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja.
• Na lestvici jezikov na Wikipediji – jezike razvršča tudi po številu člankov na Wikipediji in njihovi kvaliteti (obsegu, številu povezav, redakcij ipd.) – je slovenščina trenutno okrog 40. mesta.
• Delež angleščine na Wikipediji močno pada.
• Ne bi bilo lažje, če bi vsi preklopili na en sam skupni jezik?.
• Slovenska Wikipedija obstaja že od leta 2002.
• Leta 2016 je presegla 150.000 gesel.
• Status lankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc)-dobesedno pomeni "licenca ustvarjalnega ljudstva"
• Nadejamo se da bo nadomestila tradicionalno avtorsko zakonodajo, znano pod imenom copyright ©.
• Avtoriteta je na Wikipediji razumljena kot ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi, uveljavljanje avtorstva pa kot stvar ega in želje po honorarju.
• Objavljanje na prosto dostopnih wikispletiščih ne zahteva veliko tehnične spretnosti. Na vrhu vsake strani so štirje zavihki:

  -Članek (Stran, Preberi)
  -Pogovor (diskusija o uredniških dilemah)
  -Uredi oz. Uredi kodo
  -Zgodovina

• Wikipedijo in sestrska spletišča je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij. Nakazila navdušenih uporabnikov na račun Wikimedije so prostovoljna in prispevki simbolični, zato bi jih bilo narobe razumeti kot obliko publikacijskega principa »avtor plača«.
• Ljudje so radi informirani in Wikipedija je vstopna točka v svet informacij. Wikipedija je nekakšen ljudski muzej znanja, repozitorij vsega, kar se zdi vredno spomina. Ob aktualnih političnih in drugih javnih dogodkih obisk Wikipedije zelo naraste.

Wikiji in šola

• Wikiverza je močno pedagoško orodje.
• Leta 2004, dve leti po začetku, se je na slovenski Wikipediji pojavila potreba po popisu skupinskih projektov, leta 2005 pa so se jih začeli lotevati v fakultetnih seminarjih.
• Privilegij akademskega geta: v njem je meja med sfero delovne prisile in prostočasovnih hobijev zabrisana.
• Opisana pričakovanja v razredu niso nujno dobrodošla.
• Nekateri učitelji poročajo o nepripravljenosti zlasti starejših študentov, da bi sodelovali v skupinskem pisanju člankov.
• Profilirani pisci nočejo, da bi bilo njihovo delo izpostavljeno tujim posegom.
• Moramo pa poudariti, da Wikipedija ni nadomestek za spletno učilnico. To bi bila lahko Wikiverza. Ta je kot peskovnik ali pa pripravljalnica za vstop v vedno zahtevnejšo Wikipedijo.
• Zgodi se, ko nekdo pobriše pot do referata na wikijih ali kaj podobnega.
• Formalno spadajo take intervencije v kategorijo vandalizma, vendar so benigne sorte.
• Primer vandaliziranja Prešernovega članka.

Avtor

• Literarni zgodovinarji v skladu z duhom časa naklanjajo svojo pozornost enkrat enemu drugič drugemu členu komunikacije.
• Naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila k besedilu.
• Vprašanje »kaj je hotel avtor s tem povedati« je postalo nespodobno in domala prepovedano.
• V prvem planu je bila avtonomnost umetniškega besedila.
• Demonstrativna publikacija te faze je knjiga Lirika, epika, dramatika, ki so jo napisali Matjaž Kmecl, Helga Glušič, Franc Zadravec in drugi, večji projekt pa je bila serija zbornikov Obdobja, slogovne, verzološke in naratološke razprave in knjige. *Ilustrativen izraz tega koncepta je ideal nepotvorjenega besedila (Tone Pretnar), ki opozarja na avtonomnost in nemanipulabilnost (nedotakljivost) tega člena komunikacije.
• V 80. letih se je (ponovno v povezavi z novo generacijo) pozornost usmerila k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju.

Motivacija za pisanje

• Pisanja se lotimo v grobem zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo, npr. za nacionalno skupnost ali, kot je temu rekel Ivan Cankar, »za narodov blagor«.
• Med motivacijami je včasih težko razlikovati.
• Avtorski napuh nas vodi, da gremo v člankih kolegov najprej v seznam literature pogledat, ali so upoštevali naše delo in nas citirali, neetično ravnamo, kadar sklenemo kolega, ki nas je po nemarnem spregledal, maščevalno ignorirati tudi med svojimi referencami.
• Obsesija s pisanjem (skribomanija, grafomanija) je taka skrajna, bolezenska oblika pisanja.
• V skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko.
• Nekaj težav imamo z ločevanjem med strokovnim in znanstvenim, komplicirali bi lahko z vprašanjem, kateremu predalčku, strokovnemu ali publicističnemu, ustrezajo poljudnoznanstvena besedila.

Izbira jezika

• Redke so teme o slovenskem jeziku in literaturi, s katerimi bi radi seznanili splošne jezikoslovce in literarne zgodovinarje, in še redkejši prostori in publikacije zunaj Slovenije, kjer bi to lahko počeli.
• Za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina.
• Izvlečki in povzetki v tujih jezikih so spremljali domače literarnovedne publikacije že od nekdaj, še preden je to postalo eden od kriterijev za državno financiranje, Slavistična revija je objavljala tujejezične povzetke od 1950 dalje, 1970 so se jim pridružili še drugojezični izvlečki (sinopsisi oz. abstrakti).
• Vzporedno dvojezično objavljanje stane.

Izbira teme

• Število izbirnih možnosti je kazalec razvitosti sistema, za človeka pa kazalec življenjskega standarda.
• Življenjske izkušnje smo dobili v svetu omejenih izbir, živimo pa v svetu, v katerem število možnih izbir raste.
• Naraščanje števila pišočih, naraščanje števila knjižnih izdaj, oblikovanje novih publikacijskih kanalov (spletne diskusije, časopisni komentarji, blogi, spletne konference).
• Druga kulturna izkušnja, ki moti naš užitek v izbiranju, je izkušnja z odločitvami tipa ali-ali.
• V akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji, organizatorjem konferenc strokovni jubileji (obletnice rojstev ali smrti velikih predhodnikov, izidi pomembnih knjig), prijaviteljem projektov nacionalne, regionalne ali globalne smernice oz. moda.
• Izbirnih možnosti je tudi v literarni zgodovini in v njenem akademskem segmentu vedno več, tako med temami kot med orodji.

Vaje v pisanju

• Pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti.
• Vsak mora obvladati svoja orodja.

Usoda avtorstva: Soavtorstvo

• Biti avtor/avtorica je včasih nekaj pomenilo.
• Visok ugled avtorskih besedil se še danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje oz. da to počno skrajno občutljivo.
• Za posege drugih se reče, da so »potvorili besedilo«.
• Izkušnja z wikiji in drugimi oblikami kolektivnega pisanja pomaga preseči vase zagledano občutljivost in pisce odpreti za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja. Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje.
• Pravila obnašanja soavtorjev, bolje sourednikov, so na Wikipediji kar utrjena, oblikovala jih je izkušnja enciklopedičnega pisanja za tisk, ki je bilo tudi skupinske narave.
• Teksti skupinskega avtorstva so pogosteje kot individualna avtorska besedila opremljena z licenco cc, ki takega atavističnega odnosa do intelektualnih proizvodov ne podpira.

Objavljanje

• Koncept avtorstva torej ni povezan toliko s priložnostjo za pisanje kot z objavljanjem.
• Za dokument na spletu, ki ga nismo namenili objavi, je najbolj varno v glavi uporabiti vrstico <meta name="robots" content="noindex, nofollow"> ali <meta name="robots" content="noarchive">.
• Če želimo pred indeksiranjem skriti ves direktorij, postavimo vanj datoteko z naslovom robot.txt, v kateri naj robot najde samo naslednji dve vrstici:

User-agent: * Disallow: / (oz. Disallow: /ime direktorija/, če hočemo iz »objave« izključiti samo ta direktorij)

Množični um ali pametna množica

• Množični um ali pametna množica sta le dva izmed mnogih izrazov, ki pa vsi pomenijo isto.
• Gre za način organizacije znanja v informacijski družbi.
• Enciklopedije so informacije razvrstile po abecedi.

Avtorstvo

• Inštitucionalna vezanost avtorja je podatek z dvojno valenco.

• starost dokumenta ima pozitivne in negativne lastnosti

Zemljevidi

• Kaj so zemljevidi? To so slike, ki so opremljene s podatki o viru neposredno pod zemljevidom
• V današnjem čsu so zemljevidi produkt inštitucionalnega kolektivnega dela.

Slavistična revija

Vsebina

• Prebrala sem slavistično revijo. Govori o različnih vsebinah, kot so Sporočanjske vloge in raba dvodelnega členka naj bi z deležnikom na -/ v sodobnem tiskanju, Rusofonija, Križev pot Stanka Vuka in druge.
• To revijo je izdalo Slavistično društvo Slovenije, leta 2012.

Simpozij obdobja

• Toporišičeva obdobja - V petek, 11.11.2016 smo ob 9. uri poslušali predavanje o slovenskem jeziku v šoli in metodi poučevanja slovenščine.
• Predavale so Marja Bešter Turk, Nataša Pirh Svetina in Ina Ferbežar
• Marja Bešter Turk je vodila predavanje Toporišičev pogled na poučevanje slovenskega jezika v šoli in današnje stanje.
• Nataša Pirh Svetina je vodila predavanje Od kod sintetična metoda poučevanja slovenščine?
• Ina Ferbežar je vodila predavanje Kako realno je idealno? O konceptu avtentičnosti pri pouku slovenščine ob Toporišičevem 'Zakaj pa ne po slovensko'
• Predavanja so se mi zdela zelo zanimiva in raznolika. Izvedela sem tudi nekaj novih stvari o Toporišiču in njegovem "pogledu" na slovenski jezik.

Slovlit

• Na portalu slovlit sem našla članek o Ajke, afne, polžki in opice, ki je bilo objavljeno 26.oktobra leta 2006

Slovarček

A

B

C

Č

D

E

• ekspertiza-knjiž. izvedensko mnenje, poročilo

F

G

• Grafomaníja-e ž (ȋ) psiht. bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju: opaziti znake grafomanije

H

I

J

K

L

M

N

P

R

S

Š

T

U

V

• Voluntarizem-zma m (ī) mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji: vztrajanje kljub neuspehom je voluntarizem; herojski, mladostni voluntarizem

Z

Ž