Dkezman

Sem David Kežman, študent 1. letnika dodiplomskega študija slovenistike in germanistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Domače naloge

1. Domača naloga: Utopija

Beseda utopija ima več pomenov, in sicer prvotno pomeni načrt oziroma zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv; beseda je lahko tudi oznaka za pripovedno delo, v katerem je podana, opisana taka družbena ureditev. V povedni rabi označuje načrt, zamisel česa sploh, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničjiv. Leksem utopija pa lahko pomeni tudi predstavo, podobo česa, ki ni osnovana na resničnosti.

Izraz je v svojem istoimenskem delu Utopija izumil Thomas More, vodilni predstavnik angleškega renesančnega humanizma. Gre za dve knjigi, ki sta izhajali v letih 1515–1516. V literarno-filozofskem delu je na kritičen način do obstoječe družbene realnosti predstavil vizijo idealne države na istoimenskem izmišljenem otoku.

Kot primer dela z utopično vsebino bi lahko navedli tudi Platonovo Državo, najdaljše njegovo delo, ki predstavlja tudi eno najpomembnejših del v zgodovini filozofije. V njem se odpirajo in razrešujejo številna vprašanja, kot so na primer pravičnost, državna, politična in družbena ureditev, spoznanje, vrline … Menim, da gre za teme, ki močno odmevajo tudi v današnjem svetu, zato je knjiga aktualna tudi danes.

Naslednica utopije je antiutopija oz. distopija. To je negativna utopija, in sicer zvrst fikcije, ki prinese grozo za usodo človeštva, pri tem pa ne nudi nobenega upanja. Za prvi antiutopični roman velja roman Mi Jevgenija Zamjatina.

Z utopičnimi in antiutopičnimi temami pa se v svojih delih niso ukvarjali samo tuji, temveč tudi slovenski književniki, med katerimi bi izpostavil naslednje: Josip Stritar, Anton Mahnič, Janez Trdina, Ivan Tavčar, Janez Menciger, Andrej Volkar itd.