DašaHor

Nova pisarija - zapiski

Uvod

Nova pisarija je nadaljevanje priročnika Praktični spisovnik
Sprva naj bi bilo Novi piseriji naslov Nova pismenost, ki naj bi se navezoval na pionirska gramatikalna dela Valentina Vodnika
Pismenost je na začetku 19. stoletja pomenila slovnico (Pleteršnikov slovensko-nemški slovar)
Dandanes pismenost pomeni znanje branja in pisanja,
Danes pa poleg tega pomena omenjamo tudi digitalno pismenost (tudi informacijsko, medijsko, funkcionalno, ...)
Priročnik izpostavlja:

dopolnjevanje besedil s strani uporabnikov (neposredno)
vpogled v historiat nastajanja besedil
princip sprotnega nastajanja, ki omogoča neposredno sprotno uporabnost že končanih poglavij in spodbuja skupnost k popravljanju in dopolnjevanju (rastoča knjiga, proces)
eksperiment z genezo besedila - ogledovanje sprememb

Kam z avtorjem

Pri natisnjeni knjigi mora biti avtorjevo ime obvezno navedeno na začetku
Nekateri menijo, da je izpostavljanje avtorjevega izdelka nevarno, ker ga lahko spreminja kdorkoli želi (anonimno, pod psevdonimom ali s pravim imenom). Navadno avtorji pričakujejo konstruktivne posege in opombe napisanemu. Prosta uporaba ali adaptacija sta zaželeni, z navedbo avtorja

Prešernova Nova pisarija

Naslov knjige parazitira na njegove satirične pesnitve s prvotnim naslovom Kranjska pisarija - karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko pisanje
Prešeren je s pisarjevim stališčem ironiziral svoje nasprotnike: J. Kopitarja, F. Serafina Metelka in M. Ravnikarja ter cenzorja J. Pauška

Pismenost

Pismenost - obvladovanje znakovnega sistema za pisno komunikacijo
V zadnji četrtini 18. stoletja se je uvedlo obvezno šolanje; pismenost je izgubila status priviligiranosti manjšine
Nepismen = nerazvit
Spremembe komunikacijskih navad so pripeljale do konfliktov med sporazumevalnimi praksami
Nepismenost danes: neznanje uporabljanja računalnika in ostalij tehnologij
Pismenost je dvojna sposobnost: sposobnost sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij ter sposobnost njihovega tvorjenja in posredovanja
Med samoumevne tehnične spretnosti spada to, da se hitro znajdeš z napravami in uporabo tehnologije
Zloglasna komunikacijska enosmernost, ki je generirala tožbe o pasivizaciji in medijski manipulaciji sprejemnikov, se naglo razblinja
Pismenost ni ena sama, ampak jih več; obvladanje več sporazumevalnih kodov je prednost. Sposobnost komunikacije v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah
Splošna pismenost je samoumevna in obvezna za vsakdanjo komunikacijo
Bralna oz. funkcionalna pismensot pomeni, da smo izurjeni za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo
Če bi hoteli izrazu pismenost vrniti pomen posebnega znanja, bi za tak prag lahko določili internetno publikacijo
V pismenost moramo vključevati nove aspekte
Spričo čedalje množičnejše, enostavne in simpatične elektronske komunikacije je zaskrbljujoče, kadar si kdo iz sloja, ki tradicionalno skrbi za opismenjevanje, privošči do nje ignoranco
Društvo slovenskih pisateljev - si pravijo, da so zaslužni za ustanovitev slovenskega naroda in za njegovo identiteto
Razvoju komunikacijske tehnologije se je nesmiselno upirati, saj si lahko z njo pomagamo
Novodobna elektronska pismenost je nujni sestavni del splošne pismenosti
Višje oblike pismenosti: računajnje na sposobnosti tvorjenja pisnih sporočil in njihovega širjenja v javnosti
Publicisti: ljudje, ki so se potrudili do monografske publikacije
Martin Pogačnik: sestavljal reklamna besedila in pesmi za domači ansambel (Delo)
Bibliografsko registrirana ni vsaka objava. Avtor take objave mora obvestiti bibliografsko inštitucijo o svoji objavi
Sporočilo brez bralca je mrtvo sporočilo
Ocenjen delež aktivno pisočih med prebivalstvom ni večji od štirih procentov
Sedaj je pisanje lažje, saj so za majhen denar ali zastonj na voljo orodja za to, prostor za objavo pa je zastonj
Pisni kanal v komunikaciji je manj cenjen kot ustne informacije (nihče ne bo bral navodil za napravo, ampak bo raje poklical nekoga, da mu razloži kako stvar deluje)
Z zvišanjem kriterija pismenosti, je ta ohranila priviligiran položaj, čeprav so se možnosti objave razmahnile
Podjetnost naj bi se rednostno nanašala na udeležbo pri produkciji informacij, torej na vsakršno kulturno kreativnost
Če podjetnost razumemo kot sinonim za kreativnost, potem bi nam moralo biti mar, da je podjeten čim večji del populacije

Informacijska družba

Je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
Koncepti: participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, potrošniške kulture ...
Tiskana knjiga: starejša oblika komunikacije, simbol za nacionalno organizacijo skupnosti, njena civilazicijska vloga je marginalizirana
Velikokrat knjige zagovarjajo tisti, ki so od njih finančno odvisni. (Te po navadi niso zagovorniki interneta)
Mnogi menijo, da preveliko informacij, pasivizira družbo; tehnološke spremembe imajo za indikator oblastne manipulacije

Wikiji

Wikipedija (in druga tovrstna spletišča) so metafore nove družbene paradigme, poznane pod imenom informacijska družba, sodobne pismenosti in pozitivne utopične vizije prihodnje družbe
Razlogi za predanost tem spletiščem: lahka dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo (upoštevanje sprejemnikove dojemljivosti in nagovarja k jasnemu, enciklopedičnemu izražanju)
Žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se pojavila 2001 in so vzorčna oblika sodobne pismenosti - prostor, kjer informacije oblikujemo in objavljamo sami, brez želje po zaslužku, v sodelovanju z drugimi
Wikimedijina spletišča: Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar ...
Wikije so izbrala za primeren vmesnik tudi: Butalopedija, Koropedija, Karl-May-Wiki ...
Wikiji so spletna računalniška tehnologija druge generacije (družbo jim delajo blogi in drugi programi, ki jih uporabljajo socialna omrežja)
Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju
S kvaliteto člankov na Wikipediji se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja
Prej ko je jezik dosegel razvojno fazo, ki je omogočila prevod svetega pisma, višje na lestvici se je znašel
Slovenščina je na wikipedijski lestvici jezikov na približno 40. mestu
Po Kornaijevi kategorizaciji spada slovenščina v drugo skupino, imenovano vitalni jeziki; skupino sestavlja 83 jezikov. V prvi skupini je 16 jezikov, imenuje se comfort zone. Tretja skupina pa se imenuje border line
Na Wikipediji je 290 jezikov
Aktivni uporabniki Wikipedije so tisti, katerih delovanje je trajnejše
Status člankov na Wikipediji je urejen z licenco creative commons (cc), kar pomeni "licenca ustvarjalnega ljudstva". Ta priznava avtorstvo, kljub temu da je vsaj pri besedilih avtorstvo v principu kolektivno in s tem odpade potreba po izpostavljanju posameznega avtorja
Avtoriteta je razumljena kot ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi
Uredniška politika in mehanizmi odločanja so namenjeni ohranjanju in spodbujanju kreativnosti in svobode, ki sta vodilni gesli wikiskupnosti
Z nagovarjanjem k smiselni adaptaciji pravil Wikipedija goji status anarhičnega medija
Zagovorniki Wikipedije deklarirajo njeno proizvodnjo informacij kot alternativo tako državnim kot tržnim družbenim sistemom
Na vrhu vsake strani so štirje zavihki:

Članek (Stran, Preberi)
Pogovor (diskusija o uredniških dilemah
Uredi oz. Uredi kodo
Zgodovina (ta omogoča ogled vseh sprememb besedila)

Wikipedijo (in ostale) je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij
Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki
Objave na Wikipediji kontrolirajo posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost in niso nujno eksperti za kontrolirana področja
Za morebitne slabe informacije na Wikipediji so odgovorne nacionalne znanstvene discipline same s svojo ignoranco in z neaktivnostjo
Wikipedija je zbrala več informacij kot kateri koli drug medij
Pisci si prizadevajo za nevtralno stališče, ki je eden od glavnih principov
Nevtralnost razumejo kot skupek normativnih prepričanj in pričakovanj v skupnosti
Pogovorne strani so lahko pri nekaterih temah daljše kot članek sam
Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti, ker:

za njo ne stoji ne država ne mednarodne profitne družbe; ni zaposlenih
piscem ni za zaščito avtorskih pravic
prispeva lahko vsakdo
uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti
mednarodno primerljive objave
samoreflektivna, k čemur prispevajo pogovorne strani člankov in možnost ogleda zgodovine

Tudi za Slovence je promocija naštetega kulturno blagodejna, saj pozitivno vpliva s/z:

principom dejanja
principom pomoči namesto privoščljivosti
prostovoljnim zastonjkarstvom
vpetostjo v svet
naslonitvijo na lastno pamet
pluralnostjo
potrpežljivostjo
zavestjo o nedokončnosti in spreminjavem značaju znanja

Wikipedija nam vzbuja upanje v uresničljivost človekovih socialnih aspiracij
Pozabljene socialne aspiracije se spet prebujajo: odprti podatki, prosti dostop, cc, Wikipedija ...

Wikiji in šola

Moj slovar

Vademekum - knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič
Dičiti - krasiti, lepšati ali hvaliti se, bahati se
Koncipiran - napraviti, sestaviti koncept/osnutek
Geneza - izvor, nastanek in razvoj česa
Opreka - nasprotje ali ovira/zapreka
Napuh - domišljavost, prevzetnost
Impresum - kolofon
Radikalno - zadeva bistvo, temelj česa in se uresničuje odločno, brez popuščanja
Parazitirati - biti zajedavec, živeti kot zajedavec
Utilitaren - ki v človekovem delovanju (pretirano) poudarja praktično uporabnost, koristnost
Kolofon - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
Pismouk - razlagalec svetih spisov, učenjak
Negodovati - izražati nezadovoljstvo, ogročenost nad čim
Pasivizacija - spraviti v nedejavnost, nedelavost
Razblinjati - delati/povzročati, da česa ni več
Aspekt - izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik (sopomenka)
Malikovalec - kdor ima koga ali kaj za najvišji vzor
Analfabet - nepismen človek
Šarlatan - kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav nima znanja za to
Mazač - kdor nestrokovno opravlja svoje delo
Razmahniti se - doseči večji obseg, večjo stopnjo razvoja
Artikulacija - izgovorjava
Akumulacija - zbiranje sredstev za določen namen
Paradigma - vzorec
Pridušati - preklinjati ali prisegati/zaklinjati se
Marginalizirati - odrivati, potiskati na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
Kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
Boren - po vrednosti, količini majhen, nezadosten // reven, siromašen
Emancipacija - pridobitev enakopravnega položaja
Utopično - nemogoče
Voluntarizem - mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji
Hermetičen - neprodušen
Entiteta - kar je, obstaja kot smiselna enota, celota
Biotski - nanašajoč se na življenje ali živa bitja
Akumulirati - zbirati, nabirati, kopičiti
Subverzija - prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje
Etatistizem - sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju
Merkantilizem - političnoekonomski nauk od 16. do 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na zunanji trgovini in obilju žlahtnih kovin
Skepsa - dvom

Slavistična revija

Nacija-kultura

Pri tem projektu mi je predvsem všeč sama zasnova in izvirnost. Kot najbolj kreativno stvar lahko vzamemo pisavo, ki naj bi posnemala Prešernovo. Tudi sama napredna tehnologija, uporabljena za spreminjanje političnih Twitov, v verze, je izvsrtna in vsekakor omembe vredna. Ob samem ogledu razstave, ti prav te politični Twiti najbolj padejo v oči. Lahko jih tudi odtrgaš in jih odneseš domov v spomin.
Sam projekt je sestavil Vuk Ćosić, ki je z napredno AI tehnologijo, sovražstvo spremenil v umetnost. Prav tako je s pomočjo te tehnologije vse Twite, objavljene v Sloveniji, razporedil po kategorijah, ki so bili nato prikazani na zaslonu v galeriji.

Trubarjevanju in drugim kulturnim našam na rob

Članek je bil objavljen ob petstoletni obletnici Primoža Trubarja
Govori o tem, kako je Trubar končal ustno sporočanje in sledenje veri
S tem naj bi ga ljudje vzeli za zgled: naj se osredotočimo na prihodnost, ki jo moramo spremeniti na boljše, brez strahu ali oklevanja
Po takih zgodovinskih osebah, kot je Trubar, se je potrebno zgledovati, ker jih ni bilo strah prekiniti tradicijo, da bi se povzpeli na višjo raven

Popravljalci sveta

Geopedija - Kamnik

Kamnik je najbolj znan po generalu Rudolfu Maistru, za katerega mnogi ne vedo, da se je ukvarjal s pisanjem. Ima svoje Wikipedijsko geslo, ki se bolj osredotoča na njegovo vojaško plat življenja. Kot pesnik pa se je ukvarjal že v gimnaziji, kjer je bil urednik dijaške liste, svoje pesmi pa je objavljal v Večernicah in v reviji Vesna, pod psevdonimom Vuk Slavič ter Vojanov. Kasneje je objavljal tudi v Ljubljanskem zvonu in Slovenskemu narodu. Napisal je dve pesniški zbirki.
V Kamniku je rojen tudi pesnik Radivoj Peterlin, čigar Wikipedijsko geslo je skromno, saj ni tako znan. Deloval je v obdobju moderne, njegove pesmi pa so objavljene v zbirki V stari cukrarni. Objavil pa je tudi knjižico s predovdi starih ljudskih pesmi, Slavljanska lira.
Josip Ogrinec je bil pripovednik, dramatik in prevajalec, ki je objavljal v Slovenskem glasniku, Glasniku, Besedniku in Zvonu. Pisal je daljše novele in povesti iz kmečkega življenja in z zgodovinsko snovjo.
Jurij Japelj je bil pesnik, jezikoslovec in prevajalec. Med svojimi prevodi, je pomagal tudi pri organizaciji prevoda Svetega pisma.
Marjan Marinc je bil pisatelj, režiser, dramatik ... Pisal je skeče med NOB s partizansko tematiko, potem pa se je posvetil radijski in gledališki komediji. Napisal je tudi več radijskih iger za otroke.
Eden izmed bolj znanih pa je Fran Albreht po katerem je poimenovana knjižnica. Bil je pesnik in književnost. Njegov Wikipidijski članek je presenetljivo kratek.
Miha Frančišek Paglovec je bil pisatelj, ki je sodeloval tudi pri kmečkih uporih.
Anton Medved je bil pesnik in dramatik. Posvečal se je epskemu pesništvu, kasneje pa je pisal pesimistično liriko.
Josip Benkovič je bil pisatelj, ki je objavljal v različnih mladinskih listih. Pisal je novele, članke in črtice.

Po ugotovitvah vidimo, da imajo vsi literati v mojem domačem kraju Wikipedijske članke, kar me zelo preseneča, saj nihče od njih ni bil zelo znan, niti nas o njih niso prav dosti učili. Preseneča me škrbinski članek Frana Albrehta, saj je, za Rudolfom Maistrom, najbolj znan Kamničan.

Portal skupnosti-Popravljanje

Popravljala sem wikipedijsko geslo w:Guns N' Roses.
https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Guns_N%27_Roses&diff=5846922&oldid=5801633

Dodatna dela

Na novo prepisana Visoka pesem Janeza Vesela Koseskega iz Novic. (