Stara pisarija, nov bralec uredi

Slovar - knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene uredi

  • UVOD

- vademekum: knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič

- koncipirati: napraviti, sestaviti koncept, osnutek

- historiat: potek, opis kakega dogajanja

- impresum: podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon

- postulat: zahteva, nujnost

- nemanipulabilnost: nedotakljivost

- hermetizem: lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi

- sinopsisi: drugojezični izvlečki, abstrakti

  • PISMENOST

- pismouk: razlagalec svetih spisov, učenjak

- ad hoc: posebej za ta primer, v ta namen

Oporne točke poglavij uredi

Uvod uredi

pismenost (literacy) je na začetku pomenila slovnico, sedaj pa znanje branja in pisanja

Pismenost uredi

biti pismen - obvladovati znakovni sistem za komunikacijo

interaktivnost

"pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati"

Informacijska družba uredi

Informacijska družba je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo.

POJMOVNI REPERTOAR za njeno utemeljevanje in refleksijo vsebuje koncepte, kot npr.

- participativna družba

- družbeni mediji

- družabna omrežja

- fanovska kultura

Wikiji uredi

- lahka dostopnost, volontarizem, kooperativnost in tesnejši stik z realnostjo

- Wikimedijina spletišča: Wikipedija (enciklopedija), -vir (stara besedila, javna last), -knjige, -verza (seminarji, projekti, predavanja), -slovar in Zbirka (slikovno gradivo).

- slovenščina - 11. jezik na svetu, v katerega je bila prevedena Biblija

- 19. st. kulturni jezik = ima epsko pesnitev (Krst pri Savici)

- 1995: slov. najmanjši, 30, jezik, v katerega so bili prevedeni "windowsi" Več statistike - stran 27

- wikipedija: 290 jezikov (delež v ang: 13%)

- licenca creative commons (cc)

- nevtralnost (NPOV)

Wikiji in šola uredi
  • študenti uzurpirajo Wikipedijo - v skladu s postulati (spodkopljenost prostovoljnosti in privlačnosti)?
  • akademski geto

Avtor uredi

  • pred interpretacijsko šolo v šestdesetih je bila veda večidel usmerjena k avtorju (avtor - besedilo)
  • trivialna lit. kot lit. za bralca (elitna lit. kot avtorska lit.)
Motivacija za pisanje uredi
  • predmet, mi, soc. skupine
  • skribomanija, grafomanija
  • Literatenliteratur: lit., ki jo lahko razume le zelo ozek krog strokovnjakov (slabš., neberljivo)
  • poskus utrditve položaja brezprizivnih avtoritet
  • aktivna pismenost
  • množična pamet, hive mind
  • pismenosti (4) glede na prostor objave in namembnika: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno, znanstveno ter publicistično oz. novinarsko
  • znanstvene objave: v revijah, zbornikih, knjigah in spletiščih, ki imajo status znanstvenih publikacij
  • strokovne objave: objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih populizirajo (šola, enciklopedije, leksikoni in slovarji)
  • publicistična besedila: brez ustreznih referenc - dnevno časopisje in zabavna periodika, blogi avtorjev brez ustreznih referenc
Izbira jezika uredi
  • utemeljena pragmatično s principom max upoštevanja namembnika (globalna javnost > lingua franca (ang.), domača publika > slo.)
  • nevtralni jezik
  • prgišče slovenističnih gesel v nacionalnih enciklopedijah tujih študentov
  • monopolna prevlada angleščine - jezikovna ignoranca in predsodki angleško govorečih akterjev
Izbira teme uredi
  • št. izbirnih možnosti = kazalec razvitosti sistema, kazalec življenjskega standarda človeka
  • omejena izbira - možna izbira
  • odločitve tipa ali-ali (radikalno, usodno)
  • izvor nezadovoljstva s svetom številnih izbir: ...
  • izstop iz vloge konzumenta > :)
Copyright uredi
  • ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem koli mediju
  • problematičnost avtorskih pravic
  • neetičnost
  • zaščita: za časa življ. tvorca + 70 let (anonimna: 70 let po objavi)
  • fair use
  • dobra vera

Bralec uredi

Prosti dostop uredi
  • pomen prosto dostopnih (zastonj) knjig
  • nuja digitalizacije slo. lit. dediščine
  • globalno zastonjkarstvo
  • prosta ali odprta dostopnost: nanaš. na diseminacijo znanstvenih info.
  • odprti podatki, dostop vsebina, izobraževanje, raziskovanje, koda ...
  • zeleni in zlati OA
  • zakasnjeni prosti dostop (embargo)
  • platinasti PD: stroške pokril nekdo drug
  • Aaron Swartz
  • kulturna ind.
  • kontraproduktivnost
Repozitoriji uredi
  • vgrajena funkcija štetja ogledov objav
  • arhiviranje diplom, mag., dokt.
  • SR, JiS, PK
  • spletni forum SlovLit
Varovanje zasebnosti uredi
  • sabotaža sodobne informacijske družbe > slovenska avtorska zakonodaja, zakon o varstvu osebnih podatkov
  • nezaupanje v dobro početje globalnih digitalizacijskih podjetij (velikost, Amerika, konkurenca domačim ...)
  • problem z Googlom
  • človekoljubni cilji: mednarodna trgovina, integracija trgov in povečanje varnosti > spolna enakost, osnovna izobrazba, konec revščini ...
  • posamezno : zasebno; skupno : javno
  • politična zloraba osebnih podatkov
  • Slovenski Zakon o varovanju os. podatkov > sabotaža turistične promocije države
  • prepoved iskanja po imenih in priimkih > pohabljenje bes. korpusa Nova beseda (Fran Levec)
  • preganjanje rentgenskih posnetkov
  • slovenska pismouška zadrtost

Kredibilnost uredi

  • Vladimir Pavšič (M. Bor) - lit. kritik, pesnik, venetska teorija
  • Alan Sokal (fizik in matematik) > Sokalova potegavščina
  • "Nič ni resnično, vse je dovoljeno."

Aktivizem uredi

  • ameriška ideologizacija
  • okupacija FF
  • kritično - pesimistično
Avtorstvo uredi
  • inštitucionalna vezanost avtorja > legitimeta, a zaviranje novitet
  • starost dokumenta > starejši ... kritične presoje > zanesljivost, a površnost
  • F. Kidrič in Elko Justin: rokopisi o Prešernu
  • Hervardi (A. Šiško in nacizem) in Cankarjeva smrt
  • anekdota o Dimitrijem Kebetu (sodni pregon, družina)
  • Prešeren kot kranjski pesnik
Strokovno recenziranje uredi
  • peer reviewing - selekcioniranje kredibilnih info. od nekredibilnih
  • slepa recenzija: avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka (dvojno slepa ...)
  • anonimizacija
  • recenzijski postopek
Pravopis uredi
  • pomen pravilnega izražanja > ločila
Digitalna pismenost uredi
  • formati besedil
  • besedilo v wikijih
  • veje v wikijih
Sporočanje popravkov in komentarjev uredi

Sledi spremembam

  • pregledni popravki
  • x pdf
Navajanje uredi
  • pregnantne izjave
  • faktor vpliva
  • sl. znanstvene revije ...
  • glavni citatni slogi: APA, MLA, AMA, čikaški, wikipedijski
  • navedki
  • Tomo Virk
Zemljevid uredi
  • podatki o viru neposredno pod zemljevidom
  • Geopedija

Žanri uredi

  • vsakdanje sporazumevanje, publicistični, umetnostni in strokovni žanri
  • pisanje: znanstveno, strokovno in poljudnoznanstveno
  • monografske publikacije (knjige): znanstvene in strokovne knjige, univerzitetni učbeniki, šolski učbeniki, učno gradivo ...
  • status strokovnega pisanja
Šolsko pisanje uredi
  • namen - izpolniti študijske obveznosti
Popravljanje uredi
  • lektoriranje: ni vsebinskih posegov, licentia poetica - pačenje sloga (npr. Taras Kermauner - bravec)
  • korigiranje: odpravljanje napak, ki jih je povzročil nekdo drug (stavec ali strojno branje); sintagma "rdeči svinčnik", Wikivir
  • uredništvo: kompleksnejši popravki, urednik gre prvi skozi besedilo, nato lektor in na koncu korektor
Literarna kritika uredi
  • =/= strokovna kritika (predmet je strokovno ali znanstveno delo)
  • lit. kritika: predmet je lit. delo
Enciklopedični članek uredi
  • jedrnatost oz. koncioznost
  • biografski članek
  • članek o knjigi
Učbenik uredi
  • redukcija gradiva
Strokovni blog uredi
  • iz weblog
Spletni forum uredi

Tedenske naloge uredi

Wikivir uredi

Prva naloga si je zaslužila svoj oddelek. Glej spodaj.

Nacija - kultura uredi

Umetnikova dolžnost je, da zrcali družbo, da ustvarja smisel, da prenaša virus svobode in da je poleg vsega še didaktičen.

2022 - digitalizacija = 0 > 2022 = digitalizacija

Družba se zrcali na digitalnih straneh. Smisel živi tu, na spletu. Prikladno se tudi širi in osvobaja, uči in širi obzorja. Brez kulture ni nacije. Danes ni kulture brez digitalnega. Digitalnost je nova realnost.

Slavistična revija uredi

Prijetna na otip in za branje.

Trubarjevanje uredi

Slovenci smo radi ponosni na svoj narod, čeprav se nas večina sploh ne zaveda preprek, na katere so naši predniki naleteli, da smo prišli do te točke. Da bi bilo naše slovenstvo res pristno, bi se morali spoznati s preteklostjo in sami naleteti na nekaj ovir, ki pa jih bomo seveda uspešno premostili. Našo kulturo in jezik bi morali postaviti pod vprašaj, tako kot naši predniki.

Popravljalci sveta uredi

Ljudje težimo k ločevanju pravzaprav česarkoli na dva pola. Tako si ali Veronika ali popravljalec sveta. Vprašanje je, kaj je boljše. Verjetno odvisno ali gledaš na ljudi okoli sebe ali prihodnost družbe. V bistvu menim, da sta obe opciji odlični in da obstaja neka tretja opcija, ki naši družbi predstavlja grožnjo.

Geopedija - Tržič uredi

Pri raziskovanju svojega rojstnega kraja sem bila prijetno presenečena, da se je v okolici Tržiča rodilo kar nekaj slovenskih literatov, in sicer je zapisano, da se je tu rodila naslednja peterica: Vojteh Kurnik, ki je napisal Kot gnezdo ptič ljubim Tržič, ki je Tržičanom ljuba pesem (očitno), prva sl. in jugoslovanska policistka Danica Melihar Lovrečič, pesnik Feliks Anton Dev, Ignacij Holzapfel, ki je sicer deloval tudi v Ribnici, čigave sejem konkurira naši Šuštarski nedelji in šolnik Peter Gross.

Jim Morrison uredi

Ta teden sem preuredila wikipedijsko stran pevca skupine The Doors. Skušala sem priskrbeti bolj enciklopedični opis, popravila kakšno ločilo ali veliko začetnico. Spremembe si lahko ogledate tu.

RKD uredi

 
Sokolski dom Tržič
 
Sokolski dom Tržič

Register kulturne dediščine je zbirka podatkov o dediščini naše države. V Tržiču je bil leta 1903 zgrajen Sokolski dom. Za realizacijo projekta so zaslužni člani Sokola, saj so to omogočili s prostovoljnimi prispevki. Za nalogo sem se tako odločila fotografirati in objaviti slike te profane kulturne dediščine.

Wikivir znanja uredi

Jože Zupančič. Kako je Ivan Ivanovič brezuspešno potoval v nebesa