Barbssal

O Slavistični reviji

Ko sem v roke vzela drugo številko Slavistične revije iz leta 1993, sem najprej prebrala kazalo, da bi ugotovila, kakšni članki se v njem nahajajo. Med vsemi naslovi sem sem zagledala tudi naslov Slavnostni zbornik ob 65-letnici prof. dr. Erwina Wedla. Njegovo ime sem nekje že zasledila, vendar nisem povsem vedela, kdo dr. Wedel sploh je. Zato sem se odločila, da si ta članek podrobneje preberem. Izvedela sem, da se je rodil v nemški koloniji na Krimu. Že od otroštva sta ga spremljala ukrajinska in ruska kultura, zato me ne preseneča, da je bilo njegovo raziskovanje osredotočeno na rusko literaturo 18. in 19. stoletja. Prvi del članka, mi je všeč, saj avtor prispevka, Slavo Šerc, poda veliko informacij o Wedlu samem, pa tudi o njegovem delu izvemo marsikaj. Drugi del članka, ki govori o Slavnostnem zborniku ob 65-letnici prof. dr. Erwina Wedla in v katerem so navedeni avtorji, ki so prispevali k nastanku zbornika, pa mi je bil nezanimiv. Med branjem sem večkrat pozabila, kaj sploh berem, ker je precej vse natrpano. Branje bi bilo verjetno vsaj malce lažje, če bi bil kje narejen odstavek in ne bi bilo toliko oklepajev. Po branju tega prispevka sem želela prebrati še bibliografijo Jožeta Pogačnika, vendar me je način zapisa odvrnil od tega. V prispevku sem našla kup informacij, vendar nisem vedela, kam spadajo in s čim so povezane. Iz jezika, uporabljenega v tej reviji, je razvidno, da je namenjena bolj podučenim ljudem in ljudem, ki se ukvarjajo s slavistiko. Sama raje posežem po gradivu, napisanem v malce preprostejšem jeziku in opremljenim s kakšno sliko in barvnim naslovom.--Barbssal (pogovor) 15:52, 18. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek tega tedna

V sredo, 22.oktobra, so v oddaji Dobro jutro gostili prof. dr. Marka Snoja in se z njim pogovarjali o novem Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Ob poslušanju oddaje sem izvedela marsikaj, naprimer to, da je v slovarju kar 4521 novih gesel. Presenetil me je tudi nov zaimek "nekogaršnji". Strinjam se z voditeljico Mojco Mavec, da bo verjetno potrebno kar nekaj časa, da se bomo nanj privadili.--Barbssal (pogovor) 20:17, 23. oktober 2014 (CEST)

O Novi pisariji

Pri branju Nove pisarije me je najbolj pritegnilo poglavje o pismenosti. Strinjam se tako s starejšimi, ki nam mladim očitajo, da ne znamo spisati niti enega lepega stavka, kot tudi z mlajšimi, ki menimo, da je vse to potrebno spraviti v elektronsko obliko. Mladi, vendar ne vsi, smo se preveč privadili na kratke in enostavne stavke, ki jih pišemo v SMS-ih in marsikateri izmed nas stavka ne zna lepo oblikovati oziroma ima težave z izražanjem. Pa tudi vsi starejši ljudje niso elektronsko nepismeni. Moja babica se prav dobro spoprijema z vso tehnologijo, čeprav ji je na začetku nasprotovala. Verjetno bi se morala včasih zgledovati po njej, saj so njeni stavki v sporočilih zelo lepo oblikovani in pravopisno pravilni. Vsa poglavja pa mi niso tako všeč. Pri branju imam pogosto težave, saj naletim na izraze, ki jih ne razumem in se mi zdijo preveč strokovni. Včasih ne vem, kaj želi avtor sporočiti.--Barbssal (pogovor) 19:23, 13. november 2014 (CET)

Simpozij Obdobja

•Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (literarna veda)

•Boža Krakar Vogel : Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (literarna veda)

•Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (literatura)

•Janez Vrečko: Novo branje konsov (literatura)

•Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (literatura)

•Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (literatura)

•Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (literatura)

•Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (literarna veda)

•Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (literatura)

•Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (primer Hlapcev Ivana Cankarja)(literatura)

•Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt)

•Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti(literatura)

•Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti (literarna veda)

•Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost(literarna veda)

•Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze(literarna veda)

•Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal(literatura)

•Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (literatura)

•Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (literatura)

•Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (literarna veda)

•Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (literarna veda)

•Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945(literatura)

•Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem(literarna veda)

•Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem(literarna veda)

•Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije(literarna veda)

•Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991

•Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika (literarna veda)

•Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca(literarna veda)

•Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem(literatura)

•Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (literatura)

•Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (literatura)

•Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku(literatura)

•Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti(literatura)

•Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský(literatura)

•Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. Stoletju(literarna veda)

•Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije(literarna veda)

•Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih(literatura)

•Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji(literatura)

•Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського

•Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino(literatura)

•Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih(jezikoslovje)

•Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije(literna veda)

•Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj(jezikoslovje)

•Francka Premk, Ljubljana, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik(literarna veda)

•Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost?(literarna veda)

•Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide(literatura)

•Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine(literarna veda)

•Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost(literatura)

•Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki (literatura)

•Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji(literatura)

•Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana(literatura) •Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta(literatura)

•Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi(literarna veda)

•Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem(literarna veda)

•Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti(literarna veda)

•Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999)(literarna veda)

•Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja(literarna veda)

•Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (literarna veda)

•Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (literarna veda)

•Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano(literarna veda)

•Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic(literarna veda)

•Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu(literatura)

•Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša(literatura)

•Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka(literarna veda)

•Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku(jezikoslovje)

•Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole(literatura)

•Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP(literarna veda)

•Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu (literatura)

•Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom(literatura)

--Barbssal (pogovor) 21:56, 20. november 2014 (CET)

SlovLit 18.julija 2014

V diskusijski skupini SlovLit se je 18.julija 2014 pojavilo sporočilo gospe Sonje Žežlina, v katerem avtorica sporoča, da bodo Primorske slovenistične dneve pripravili 7.11.2014, ne pa en teden kasneje. Sporoča tudi, da tema ostaja še vedno ista, torej Tematika 1.svetovne vojne v slovenski književnosti. Avtorje pa vabi, naj povzetke prispevkov pošljejo na e-poštni naslov. --Barbssal (pogovor) 16:54, 14. januar 2015 (CET)

Strokovno pisanje

Za ta predmet sem se odločila, saj mi je všeč odkrivanje oseb, ki na slovenskem internetu niso poznani oziroma dobro predstavljeni. Ker poleg slovenščine študiram francistiko, pa tudi zaradi bivanja blizu italijanske meje, sem se odločila, da na Wikipedijo postavim geslo Bartolomeo Calvi.