Anna95

O Slavistični reviji

Na prvi pogled, se mi Slavistična revija ne zdi nič kaj posebnega. Res je, da nas pritegne njena vinsko rdeča barva, ki mi je nasploh všeč, vendar pa me po nahitro prelistani reviji kmalu mine, da bi si jo bolj podrobno prebrala, saj me od tega odvrnejo strokovni izrazi, ki jih zasledim v člankih. Verjamem, da mi bodo sami strokovni izrazi tekom študija bližje in si bom zato z večjih veseljem šla prebrati kakšen članek ali pa celotno revijo. Trenutno pa po pravici povedano me to ravno ne mika.

Kljub temu pa me je pritegnil članek z naslovom: V spomin Tone Pretnar: Življenje med znanostjo in literaturo. V članku razberem, da je Tone Pretnar, slovenski literarni zgodovinar, verzolog in prevajalec živel boleče kratek čas za zemeljsko bivanje človeka in možnost njegove ustvarjalne samorealizacije. Zato se mi zdi zanimivo in občudovanja vredno delo, ki ga je pustil za seboj. V članku piše še več o njegovih delih in njegovem ustvarjanju. Mislim, da je to tudi en izmed člankov, ki da človeku misliti..

Literarnovedni dogodek

Na strani našega oddelka sem zasledila, da je bila žalna seja v spomin pokojnemu akademiku profesorju dr. Jožetu Toporišiču v sredo, 14. januarja 2015 ob 12.00 uri, v predavalnici 2 Filozofske fakultete.

Prešernova Nova pisarija

V Novi pisariji, me je najbolj pritegnil članek Prešernova Nova pisarija. V tem poglavju, pravzaprav izvemo, da naslov Nova pisarija, katero beremo, parazitira na naslovu Prešernove satirične pesnitve s prvotnim naslovom Kranjska pisarija, katera je bila objavljena v drugem zvezku zbornika Krajnska čbelica leta 1831, in s katero je Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost.

Izvemo tudi, da je pesnitev med Prešernovimi daljšimi, saj obsega 47 tercin (142 verzov). V njej pa gre za pogovor med učencem, ki sprašuje, in učiteljem (pisarjem), ki odgovarja, kar je oblika, prevzeta iz Horačeve pesnitve De arte poetica. Z nesimpatičnim pisarjevim stališčem je Prešeren ironiziral nasprotnike svoje poetike, slovničarje Jerneja Kopitarja in Franca Serafina Metelka, škofa in nabožnega pisca Matevža Ravnikarja. Zelo všeč in zanimivo mi je, da so v Novi pisariji tudi slike na katerih je mogoče videti Prešernovo Novo pisarijo, iz cenzurnega rokopisa Poezij.

Simpozij obdobja

Glede na vsebino dogodkov, sem le te razdelila na literarnovedne in jezikoslovne.

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost - literarnovedni dogodek
Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide - literarnovedni dogodek
Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu - literarnovedni dogodek
Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija - literarnovedni dogodek
Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini - literarnovedni dogodek
Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost - literarnovedni dogodek
Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu - literarnovedni dogodek
Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti - literarnvedni dogodek
Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu - jezikoslovni dogodek
Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze - literarnovedni dogodek
Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju - literarnovedni dogodek
Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca - literarnovedni dogodek
Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije - literarnovedni dogodek
Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського - literarnovedni dogodek
Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP - jezikoslovni dogodek
Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta - literarnovedni in jezikoslovni dogodek
Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 - literarnovedni dogodek
Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic - literarnovedni dogodek
Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) - literarnovedni dogodek
Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije - literarnovedni dogodek
Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji - literarnovedni dogodek
Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine - jezikoslovni dogodek
Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren - literarnovedni dogodek
Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil - literarnovedni dogodek
Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka - literarnovedni dogodek
Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem - literarnovedni dogodek
Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole - literarnovedni dogodek
Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti - literarnovedni dogodek
Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki - literarnovedni dogodek
Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj - jezikoslovni dogodek
Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano - jezikoslovni dogodek
Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino - jezikoslovni dogodek
Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku - literarnovedni dogodek
Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko - literarnovedni in jezikoslovni dogodek
Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem - literarnovedni dogodek
Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih - jezikoslovni dogodek
Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku - literarnovedni in jezikoslovni dogodek
Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) - jezikoslovni dogodek
Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja - literarnovedni dogodek
Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša - literarnovedni dogodek
Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka - jezikoslovni dogodek
Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi - literarnovedni dogodek
Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik - literarnovedni dogodek
Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja - literarnovedni dogodek
Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal - literarnovedni dogodek
Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti - literarnovedni dogodek
Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela - literarnovedni dogodek
Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem - literarnovedni dogodek
Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana - literarnovedni dogodek
Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji - literarnovedni dogodek
Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji - literarnovedni dogodek
Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori - jezikoslovni dogodek
Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih - literarnovedni dogodek
Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije - jezikoslovni dogodek
Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti - literarnovedni in jezikoslovni dogodek
Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom - literarnovedni dogodek
Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti - literarnovedni dogodek
Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije - literarnovedni in jezikoslovni dogodek
Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo - literarnovedni dogodek
Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský - literarnovedni dogodek
Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? - literarnovedni dogodek
Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem - literarnovedni dogodek
Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja - literarnovedni dogodek
Janez Vrečko: Novo branje konsov - literarnovedni dogodek
Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) - jezikoslovni dogodek
Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) - literarnovedni dogodek
Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki - literarnovedni dogodek
Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti - literarnovedni dogodek
Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost - literarnovedni in jezikoslovni dogodek
Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše - literarnovedni dogodek