O Novi pisariji uredi

Uvod uredi

Pismenost ni vedno pomenila istega kot angleški izraz literacy, ampak je v naslovu Vodnikovih knjig pomenila slovnico. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar (1894-95) pozna pomen te besede, današnji slovarji pa nič več. Namesto njega navajajo na prvem mestu znanje branja in pisanja. Tale knjiga se podaja v to smer, vendar brez namena popisati vse vrste človekove izrazne iznajdljivosti. Pridevnik nova namiguje na t.i. nove medije, a se tu trezno omejuje na tiste s tesnejšo navezavo na tradicionalne oblike pismenosti. Tako se skoraj nič ne ukvarja z zvokom, videom, večpredstavnostjo (angl. multimedia), ampak v prvi vrsti z besedilom na zaslonu, v nekaterih poglavjih tudi s sliko.

Kam z avtorjem uredi

Odgovornost za knjigo ima slej ko prej podpisani (glavni) avotr, tj. Miran Hladnik.

Prešernova Nova pisarija uredi

Sklicevanje na Franceta Prešerna ni nikoli odveč. Naslov knjige parazitira njegove satirične pesnitve, s katerimi je karikiral ideal ljudskega jezika.

Pismenost uredi

Ker je znati brati in pisati preveč enostavna definicija pismenosti, jo lahko definiramo tudi tako: biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo. Razvila se je najprej za religiozne tekste. Sčasoma pa je (z obveznim šolanjem) postala nuja; določalo je prag civiliziranosti.

Informacijska družba uredi

=Digitalna doba= je ime za socialno paradigmo današnjega časa.

Wikiji uredi

Wikipedija in sestrska spletišča so metafora nove družbene paradigme. Razlogi za predanost tem stranem so dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, ...

Slovarček neznanih besed uredi

  • paradigma - vzorec, primer

Domače naloge uredi