Anasintler

Slovenistika in jaz

Izbira študija mi je predstavljala velik problem, ker sem se vedno želela ukvarjati s športom, hkrati pa mi je, že od osnovne šole naprej, verjetno zaradi učiteljice, slovenščina postajala vedno bolj všeč. Ljubezen do slovenščine sem ohranjala tudi čez gimnazijska leta, vseeno pa sem se ob koncu četrtega letnika vpisala na Fakulteto za šport. V svojo izbiro nisem bila najbolj prepričana, ampak se mi je zdelo, da se bom med športniki bolje znašla. Usoda pa je odločila, da šport ni zame in prvega oktobra sem postala študentka slovenistike. Tega ne obžalujem in do tega trenutka nisem niti pomislila, da sem storila napako.

Ob branju Nove pisarije

Slovarček manj znanih besed

vademekum priročnik, vodič
geneza izvor, nastanek in razvoj česa
impresum kolofon
historiat potek, opis kakega dogajanja
korpus zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki
kolofon podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
malikovalec pogan
analfabet kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
šarlatan kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti
marginalizíran ki je odrivan, potiskan na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
paradigma vzorec, primer
voluntarizem mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji
hermetičen neprodušen
eklatanten očiten, jasen, prepričljiv
mantra kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči
trivialen vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden
inferiornost manjvrednost
sinopsis kratka vsebina, pregled česa
defetizem mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
korifeja prvak, veličina
feljtonski podlistkarski (slog)
emancipirati se pridobiti si enakopraven položaj
legitimirati zahtevati od koga, da dokaže, zlasti z osebno izkaznico, svojo istovetnost
loza gozd
kapriciozen kapricast, muhast
eskaliratipostopno se širiti, stopnjevati
konsenz soglasje, privolitev
imanenten ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji
sublimen vzvišen, plemenit
frankirati nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
korespondenca vzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
kurziv tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
koncipirati napraviti, sestaviti koncept, osnutek
srenja ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
pragmatičen tak, ki se podreja praktični uporabnosti, koristi
diseminacija razširjenje bolezenskih klic po telesu
embargo prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
inercija stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
renomirati hvaliti, slaviti
Potemkinova vas idiom osnovan na zgodovinskem mitu
bagatela kar je malo vredno, malenkost
eminenten zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen
koncrn združenje pravno samostojnih podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejša članica
trust združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču
vobče sploh, nasploh
inerten ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven
okrcati ostro, učinkovito odgovoriti, zavrniti
kredibilnost zanesljivost
kompetentenpristojen, pooblaščen
tendenca prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja
diletant kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim
maksima življenjsko vodilo, geslo
larpurlartizem nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
urzupacija nezakonita, nasilna prilastitev
parcialen delen, nepopoln
intenca težnja, nagnjenje, usmerjenost
valenca psihološka vrednost predmeta, osebe ali pojava, ki se kaže kot njegova privlačnost ali odbojnost
revolt upor, odpor
recenzirati napisati, izraziti strokovno mnenje, sodbo o (novem) znanstvenem ali umetniškem delu, zlasti glede na kakovost, oceniti
renome ugled, sloves
nepotizem dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom
lamentacija tožba, tarnanje
pasus odlomek, del
patina taka plast na predmetih, ki daje starinski videz
famulusslužabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku
diletanten amaterski
relata refero dobesedno poročali poročam
destruktiven razdiralen, uničevalen, razkrojevalen
konsenz soglasje, privolitev
plaigiranje prepisovanje
kleptomanija bolezensko nagnjenje h kraji
ekscerpirati namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati
ibidem na istem kraju (v knjigi), v istem delu, prav tam
inercija stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
paginiran oštevilčen
kolaboracija sodelovanje
eksplotacija neplačano prilaščanje proizvodov tujega dela, izkoriščanje
lukrativen donosen, dobičkonosen
diapazon zvočni obseg človeškega glasu, instrumenta
pedanterija zelo velika natančnost
verzalka vélika črka
tavtološki opisan z besedami istega pomena
enigmatičnost nenavadnost, skrivnostnost
manierizem umetnostni slog med renesanso in barokom
servilen kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih; hlapčevski, klečeplazen
kaprica kar kaže, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo
poniglav potuhnjen, hinavski
metastazirati razširjati se iz prvotnega žarišča na drugo mesto v telesu in začeti enako bolezen
embargo prepoved ali omejitev trgovine s kako državo, trgovinska zapora
rigiden neprožen, tog
sporadičen ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih
mnemotehnika tehnika pomnjenja, zapomnitve
entiteta kar je, obstaja
desakralizirati narediti, da kaj ni več vzvišeno, sveto

Komentar - Uvod in Pismenost

Včasih si bil pismen, če si pisal z roko na papir, danes pa to ni dovolj. Škoda je, da pišejo večinoma le še otroci in mladina, ker morajo to početi pri pouku, vsi ostali pa le še tipkajo. Nisem vedela, da poleg splošne pismenosti obstaja še toliko drugih specialnih pismenosti (npr. glasbena, kartografska in urbana pismenost), poznala sem le še računalniško. Če v 21. stoletju nisi računalniško pismen, vsi (z izjemo starejših) mislijo, da si čudak. Starejši pa imajo za čudake tiste, ki smo računalniško pismeni, ker se sami s to vrsto tehnologije niso nikoli srečali in jim je tuja. V naših očeh pa so prav zaradi tega razloga nepismeni oni. Menim, da internetne knjige in razvoj internetne tehnologije ne zavira družbe in njenega razvoja, ampak nam je v pomoč, saj informacije lažje in hitreje najdemo. Problem je le v tem, da so lahko podatki nezanesljivi in neresnični. Hkrati se strinjam in upam, da prava (tiskana) knjiga nikoli ne bo »umrla«, saj je velik del naše kulture. Med branjem odlomkov sem se naučila, da je Wikipedija le del velikega spletišča, ki jo zajema Wikimedija in da sta strokovno in znanstveno besedilo dve različni stvari (strokovna besedila so tista, ki znanstvena prenašajo širši publiki, npr. učbenik). V življenju je pomembno, da včasih prestopimo prag ugodja in se učimo novih stvari, ker se bomo le tako izoblikovali kot osebe.

Avtor je bil včasih nekdo, ki je bil zelo spoštovan s strani družbe, danes pa (po mojem mnenju) so avtorji skoraj nevidni drugim. Nihče se ne meni zanje, razen morda slovenisti, drugi jim ne posvečajo nobene posebne pozornosti, razen če so napisali Harry-ja Potter-ja ali Petdeset odtenkov sive ipd. Delovanje na Wikiverzi ali npr. pisanje Wikikinjige (kot delovanje več avtorjev skupaj) se mi zdi zanimivo in uporabno, saj se lahko razvije debata ipd., zaradi pripomb drugih in končni izdelek je torej (lahko) veliko boljši, kot bi bil, če bi ga napisal en sam avtor, ki je osredotočen na eno samo stvar ali pa je ne vidi z drugega zornega kota.

Vedno sem bila mnenja, da je Slovenija varna (kar se tiče internetnih strani), med branjem poglavja pa sem spoznala, da Slovenija velikokrat zavira dostop do znanja (npr. z nedostopnimi znanstvenimi članki). Tako so tuja spletišča velikokrat bolj zanesljiva, saj nam nudijo več informacij. Menim, da je prosti dostop do knjig, predvsem znanstvenih zelo uporaben za vsakega posameznika. Čeprav dostop do znanstvenih člankov verjetno najbolj služi študentom in dijakom (ter drugim intelektualcem), so po mojem mnenju nekateri uporabni tudi za širšo množico, ki želi biti splošno izobražena, na tekočem z dogajanjem po svetu. Ljudje (tako presojam zaradi sebe) raje prebirajo nekaj, do česar imajo prosti dostop, kot nekaj za kar morajo odšteti denar,sploh zato, ker so cene velikokrat zanimivo visoke, vsaj po moji oceni. Država misli, da nas s takimi posegi (ko ne dovoljuje prostega dostopa) varuje, a se je to že velikokrat izkazalo za napačno. Slovenija je veliko zamudila in je nazadovala, ko so prepovedali npr. street view (Google).

Komentar - Kredibilnost

Kadar iščemo informacije po spletu, moramo biti zelo pozorni na to, komu zaupamo. Preden besedilo preberemo, se je pametno pozanimati o bralcu (in tudi o uredniku idr.). Informacije na spletu niso vedno resnične, saj so lahko plod avtorjev z najrazličnejšimi nameni (npr. politično prepričanje) in to lahko privede do poneverbe informacij. V informacijo najprej podvomimo, če opazimo, da tekst vsebuje veliko pravopisnih napak.

Menim, da nam citiranje lahko zelo pomaga, ker mogoče nečesa ne znamo povedati s svojimi besedami, se ne znamo izraziti, nekdo drug pa je nekoč rekel nekaj, s čimer se lahko poistovetimo in si rečemo, da je to točno to, kar smo želeli reči, npr. ko vzamemo del neke pesmi, da izpovemo ljubezen. Tudi, ko gre morda za kakšno bolj strokovno besedilo, so citati v veliko pomoč, saj na njihovi podlagi lahko bolj na široko govorimo o neki zadevi. Med branjem odlomka sem se naučila, da avtorji in dela pridobijo na ugledu, če so veliko citirani in da poznamo tudi različne podatkovne zbirke, ki to merijo. Nisem prepričana v to, da avtorji pridobijo na veljavi, če so veliko citirani, saj se mi zdi, da to ne poteka po tem vrstnem redu, ampak obratno, avtor mora biti znan, šele potem ga ljudje citirajo. Morda le zato, ker bolj pogosto zasledim citiranje že davno umrlih, kine bodo nič več pridobili na ugledu. Logično je, da se več obravnava članke in citate v angleščini, pa naj imamo ostali manjši narodi, npr. Slovenci, zaradi tega še tako dolg nos, se to ne bo nikoli spremenilo in tega ne moremo pričakovati. Škoda pa je, da zaradi podobnih situacij veliko ljudi ne ustvarja v svojem maternem jeziku, ampak v tujem; zakaj preprosto ne piše v maternem jeziku in ga prevede? Vsaka stroka ima svoje citatne standarde, to je po mojem mnenju lahko zelo stresno, ko npr. dvodisciplinarni študent želi napisati diplomsko nalogo iz obeh smeri hkrati, pa ne ve, kako bi navedel vire ali pa jih navede in niso prav navedeni, najprej iz strani enega profesorja, potem s strani drugega.

Poglavje Zgledi je zelo uporabno in sem ga prebrala še preden smo dobili to zadolžitev, saj sem se želela prepričati, da vire in literaturo navajam pravilno. Verjetno bom poglavje še nekajkrat prebrala ali pa vsaj preletela, ko bom navajala kaj drugega kot knjigo.

Komentar - Žanri

Možnosti za oblikovanje besedilna računalniku so enake pisnim, zaplete se, ko ljudje začnejo mešati javno in zasebno. Članki v znanstvenih revijah so lahko znanstveni, strokovni (da, razlika obstaja) in poljudni, slednji namenjeni širši množici. Znanstveni članki so kategorizirani. Če se želimo povzpeti po akademski lestvici, moramo pisati pomembne znanstvene objave, torej objavljati v znanstveni reviji. Status strokovnih besedil imajo npr. učbeniki, navodila in eseji. V humanistiki so najpomembnejše knjige (monografske publikacije) in tudi te so ločene glede na kriterije podobno kot članki. Tudi šolsko strokovno pisanje se razlikuje na referate, eseje in diplomske naloge. Da tako besedilo uspešno sestavimo,moramo upoštevati napotke mentorjev.

Izraz popravljanje se deli na dve strokovni dejavnosti, lektoriranje in korigiranje. Slovenci ta izraza ločujemo, lektor je prav poseben poklic, Angleži pa tega nimajo, vprašanje pa je ali res znajo vsi tako dobro pisati ali pa to sploh ni več pomembno. Lektorji včasih tudi preveč posegajo v besedilo in uničijo pisateljev slog ali pa besedilo nima več take sporočilnosti, kot jo je imelo prej.

Čeprav smo generacija, odrasla ob tehnologiji in razvoju interneta, je članek o E-pošti zelo poučen in uporaben, tako za nas, ki mislimo, da že vse vemo, tako tudi za tiste, ki se z e-pošto srečujejo prvič, zato bi ga z veseljem priporočila. Ob branju se tisti, "ki že vse vemo", srečamo tudi z novimi informacijami in se zavemo, da je potrebno dosledno upoštevati pravila pri pisanju e-pošte, kakor je to potrebno pri pisni obliki pisma. Članek vsebuje tudi humoristične elemente, ki ga naredijo bolj zanimivega in zabavnega in tako pritegne bralce (predvsem mlade) k branju.

Poznamo več različnih socialnih omrežij, npr. za izmenjavo vsebin (YouTube), najpopularnejše socialno omrežje je Facebook in zaradi svoje obiskanosti lahko tudi veliko pripomore k razširjanju, promociji strokovnih informacij(podobno rudi Twitter). Čeprav niso strokovni in znanstveni mediji, lahko na spletiščih najdemo veliko koristnega, nekaj kar na novo ustvarja strokovno prakso.

Od drugih vrst strokovnega članka, se enciklopedičen razlikuje po tem, da mora biti bolj jedernat. Na Wikipediji lahko najdemo npr. biografski članek (o osebi), članek o knjigi.

Komentar - Slog

To, da se pri modernejših besedilih na internetu nove, sveže informacije pojavijo pred starejšimi je zelo uporabno. Bralci besedila, tako vemo, kaj se je dogajalo danes ali pa vsaj v bližnji preteklosti. Če pa želimo najti starejše informacije, nam računalniki ponujajo funkcijo <ctrl> + <f>, s pomočjo katere lahko najdemo tisto kar želimo. Pomembno je, da imajo besedila neko strukturo, ker nam omogočijo, da informacije lažje poiščemo. Super bi bilo, če bi imeli vsi enotno pravilo pri pisanju. Tako bi se še lažje znašli, ampak potem bi bilo pa to mogoče že preveč nanizano? Sama vse stvari delam po enakem sistemu (sem namreč zelo organiziran tip človeka), tako vedno vem, kaj delam, kje delam in čemu sploh to delam.

V Novi pisariji piše, da je priporočljivo,da so naslovi dolgi največ deset besed. Ali naj ne bi bili naslovi namenjeni temu, da kratko in jedrnato sporočijo vsebino? Deset besed se mi zdi za to preveč. Verjamem, da je težko zelo skrčiti naslov in da bom tudi sama, kdaj naletela na situacijo, ko se mi bo deset besed zdelo zelo malo, saj nisem povedala bistva. Danes bi verjetno izbrala nek kratek naslov, ki pa ne bi bil (ne nujno) dovolj dober, saj je naslov pomemben del besedila, ki ga napišemo. Upam, da bom kdaj v taki zadregi in se bom spomnila, kako se mi je zdelo čudno, ko sem iskala vire za seminarsko nalogo, našla pa en kup diplomskih nalog z naslovi, ki so se vlekli kot megla čez dve vrstici. Z izbiro ključnih besed sem tudi sama že imela izkušnje. Žal mi je, da tega poglavja (in tudi poglavja v Praktičnem spisovniku) nisem prebrala že prej, saj sem storila nekaj napak, ki so vplivale na mojo oceno, tukaj pa je napisano, kaj ja in kaj ne. V poglavju Povezave, sem se končno naučila, kako ustvariti hiperpovezavo na Wordu. Velikokrat sem že poskušala,a se je nekje zalomilo. Ob branju o napakah me je prijelo, da bi vse, kar sem zaenkrat napisala, zbrisala in še enkrat napisala. Koliko napak oziroma neprimernih ali nezaželenih stavkov. Kar sram me je.

Mladim je všeč, če se predavatelji pred predavanjem pošalijo, povejo kakšno anekdoto ali pa morda zanimivo stvar, ki se je ta dan zgodila in nekako napeljejo temo predavanja na to. Študenti so tako (po mojem) bolj sproščeni in predavanja raje obiskujejo, kot tista, ki so monotona in posledično nezanimiva. Tudi prosojnice in PowerPoint-i pritegnejo poslušalce, na njih so slike, grafikoni, tabele ... , da si lažje predstavljamo povedano itd.

Vaja

V klasicizmu so se razvijale različne oblike polliterarne proze. > V klasicizmu so se razvijale oblike polliterarne proze.
Pripovedovali so si različne zgodbe. > Pripovedovali so si zgodbe.
Snov novel je vzeta z različnih področij: ljubezen, kmetstvo, vojna, oblast. > Snov novel je vzeta s področja ljubezni, kmetstva, vojne, oblasti.
Pesem je bogata z različnimi pesniškimi figurami. > Pesem je bogata s pesniškimi figurami.
Pritegnila je umetnike različnih vrst umetnosti, tudi slikarje. > Pritegnila je tudi slikarje.
To priča o povezanosti različnih staroveških kultur. > To priča o povezanosti staroveških kultur.
V Novo zavezo spadajo poleg različnih knjig tudi Pridige. > V Novo zavezo spadajo tudi Pridige.
V svoji liriki se je zgledoval po Grkih. > Zgledoval se je po Grkih.
Kasneje jo je uporabil kot svojo muzo. > Uporabil jo je kot svojo muzo.
Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, in sicer je med drugim dobil Prešernovo nagrado. > Za delo je bil nagrajen, dobil je Prešernovo nagrado.
Realisti v svojih delih prikazujejo sodobne družbene spremembe. > Realisti v delih prikazujejo sodobne družbene spremembe.
Rokopis je zapustil v svoji zapuščini. > Rokopis je zapustil v zapuščini.
Pri svojem delu je težil k temu, da se slovenski jezik ohrani. > Pri delu je težil k temu, da se slovenski jezik ohrani.
Svojo prvo službo je nastopil leta 1828. > S prvo službo je nastopil leta 1828.
Kronološko shemo dogajanja, ki pa je lahko tudi prekinjena. > Kronološko shemo dogajanja, ki pa je lahko prekinjena.
Zato je naturalizem, lahko bi rekli tudi verizem, najbolj avtentična in tudi najbolj opazna oblika te proze. > Zato je naturalizem, tudi verizem, najbolj avtentična in najbolj opazna oblika te proze.
Tu je prišel tudi do vprašanja religioznosti. Življenjske izkušnje so bile preveč skrajne, da se ne bi bil – navsezadnje tudi kot nekdanji študent teologije – zamislil nad vprašanjem Boga. > Prišel je do vprašanja religioznosti. Življenjske izkušnje so bile preveč skrajne, da se ne bi bil – kot nekdanji študent teologije – zamislil nad vprašanjem Boga.
V svoji odlični študiji Recepcija drame: Bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike je Pezdirc Bartolova pometla z nasprotniki svojih tez.

Po obsegu so pesmi ponavadi kratke. > V odlični študiji Recepcija drame: Bralec in gledalec sodobne slovenske dramatike je Pezdirc Bartolova pometla z nasprotniki svojih tez.

Po obsegu so pesmi ponavadi kratke. > Po obsegu so pesmi kratke.

Komentar - Iskanje

Ne verjamem, da bo kdarkoli na tak način (ORCID, ISSN, ISBN, UDK, DOI, COBISS) iskala literaturo, ampak vsaj vem, kaj pomenijo številke! Veliko o iskanju smo se enopredmetniki naučili tudi na tečajih v NUK-u. Te tečaji so bili bolj praktične narave, kot to, kar piše v Novi pisariji.

Praktična naloga

1. Kritike romana Maks

Dimitrij Rupel. Maks: roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino. Koper: Lipa. 1983. COBISS

Drago Bajt. Dimitrij Rupel: Maks. Zapisi na robovih. Maribor: Obzorja. 1986. 93—96. COBISS
Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni. [:diplomsko delo]. Ljubljana. 2003. COBISS

2. Kritike povesti Mlada Breda

Ivan Pregelj. Mlada Breda: povest. Celovec: Družba sv. Mohorja. 1913. COBISS obnova na Wikipediji

Marija Hribar. Ženski liki v Pregljevi prozi. [:diplomsko delo]. Ljubljana. 1988. COBISS
Marij Pregelj. Gruberjev prekop. Dom in svet 55/2. Katoliško tiskovno društvo. 1943.
Jože Debevec. Mlada Breda; Povest. Dom in svet 26/11. Katoliško tiskovno društvo. 435—437.

3. Slovenski literarni kritiki Izbrala sem si tri literarne kritike druge polovice 20. stoletja (med tistimi, ki so našteti na Wikipediji):

Komentar - Digitalna humanistika

Ko sem brala poglavje, sem prišla do spoznanja, da to kar delamo pri tem predmetu (največ pri seminarju, kjer obnove besedil objavljamo na Wikipediji in jih uvrščamo med Wikiprojekt:Romani) veliko pomeni za vse Slovence (upam, da se to ne bo razumelo preveč napihnjeno). Kar sem želela s tem povedati je, da nisem vedela točno čemu služijo korpusi ipd.. Sama sem si to predstavljala le kot neko olajšavo za narod, da npr. ne rabim več v knjižnico po slovar, ampak ga dobim na spletu. Konec koncev je to tudi namen, olajšati stvar, vendar sem mnenja, da je za tem še veliko več. Vse informacije se zberejo na kupu in se lahko preučujejo kot zaključena celota. Tako je naprimer kolegica, letos prišla do ugotovitve, ko je iskala gradivo za seminar. Bilo je nekaj povezano z uredniki pri Ljubljanskem zvonu. Ker so bile vse te informacije, torej več ali manj vsi deli LZ na dlibu, je opazila, da so nekateri podatki napačni oz. se razlikujejo, pa bi morali biti isti. Ne vem, če je ravno to namen, ampak škodi ne, ker se na podlagi takih dejstev, napak lahko spremeni del literarne zgodovine.

Tipkarske izkušnje

Tipkanje se mi zdi super, saj vsak teden skozi naloge lahko izboljšujemo svoj slog in se naučimo pisanja. Tipkanje je tudi zanimivo, saj so domače naloge precej drugačne kot tiste, ki smo jih vajeni (ne pišemo na papir, ampak urejamo svojo lastno stran na Wikiverzi). Moti pa me, da so moje objave vidne vsem, ne samo mojim sošolcem, ampak tudi širši množici, saj nisem prepričana v svoje pisanje (slogovno, ne vsebinsko).

Slavistična revija

Janko Trupej. Strategije za podnaslovno prevajanje profanosti v slovenščino. Slavistična revija 63/1 2015. 17—28. COBISS

Slavistične revije si nisem predstavljala na tak način, ker se ponavadi srečujem z revijami drugačnih oblik, kot je npr. Jana, ta pa je na prvi pogled kot knjiga. Presenetilo me je tudi, da so nekateri članki v tujih jezikih. Revijo sem najprej na hitro prelistala, da bi si izbrala članek in takoj so mi padle v oči odebeljeno tiskane kletvice, zato sem si izbrala članek Janka Trupeja, saj se mi je zdel na nek način nenavaden, drzen.

Obnova biografskega članka in kompozicija teh na Wikijih

Pravila za pisanje biografskih člankov na Wikipediji so jasna, odstopanj je zelo malo. Članki so navadno kratki. Geslo mora vsebovati polno ime in priimek, da stran lahko najdemo. V info polju (desna stran) so navadno zapisane informacije o poklicu, rojstvu in smrti. Info polje lahko vsebuje tudi sliko. Vsebinski del vsebuje podatke o življenju, delu, bibliografiji, dosežkih in nagradah. Na koncu ne sme manjkati poglavje viri in zunanje povezave. Kar uporabno pa je poglavje glej tudi.

Jože Koruza

Literarni zgodovinar, slovenist in kritik Jože Koruza se je rodil 13. avgusta 1935 in umrl 8. avgusta 1988 v Ljubljani. Diplomiral je iz slavistike (1960) in primerjalne književnosti (1961) na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na oddelku za primerjalno književnost je po diplomi dobil mesto asistenta. Na slavistiki je od leta 1964 predaval starejšo slovensko književnost. Doktoriral je z razpravo Značaj pesniškega zbornika "Pisanice od lepeh umetnost" (1978). Od leta 1979 je kot izredni, od leta 1984 pa kot redni profesor predaval starejšo slovensko književnost in ustno slovstvo. Med leti 1980 in 1982 je bil predstojnik PZE za slovenske jezike in književnosti (danes Oddelek za slovanske jezike in književnosti). Kot gostujoči predavatelj je predaval tudi v Celovcu, Trstu, Regensburgu, Vidmu in Tübingenu. Štipendije je izkoristil za zbiranje gradiva na Dunaju, v Leipzigu, Pragi in Celovcu. Med leti 1976 in 1979 je bil urednik Jezika in slovstva. Bil je tudi urednik Slavistične revije. Sodeloval je na veliko domačih in tujih znanstvenih srečanjih. Sodeloval je pri radijskih in televizijskih oddajah. Delal je tudi v komisiji za historične slovarje slovenskega jezika pri ZRC SAZU, bil je sourednik knjižne zbirke Hram in član redakcije za književnost pri Enciklopediji Slovenije. 1982-84 je bil tudi član programskega sveta Drame SNG v Ljubljani, od leta 1985 pa predsednik programskega sveta MGL. Njegove razprave, študije in članki tematsko obsegajo vsa obdobja slovenske književnosti, njegovo glavno področje pa je bila starejša slovenska književnost. Temu je sledila slovenska dramatika, ki jo je preučeval od začetka do takratne sodobnosti. V rokopisih je razpravljal o rabi slovenščine v starejših obdobjih. Med leti 1968 in 1970 je objavil 46 gledaliških kritik v Ljubljanskem dnevniku. Pisal je tudi sestavke ob obletnicah pisateljev, znanstvenikov in ustanov.

SlovLit na moj rojstni dan

2. septembra, od nastanka leta 1999 do leta 2015, je na SlovLitu nastalo 9 sporočil. 2. septembra leta 2015 sta nastali dve sporočili:

Eva Premk Bogataj. Razstava o življenju in delu Marje Boršnik v Osrednji knjižnici Celje

Tema: Literarna zgodovinarka Marja Borštnik Tip: Vabilo na razstavo

Cobec Aleksander. Latinščina v osnovni šoli

Tema: Didaktika Tip: Razprava

Literarnovedni dogodek

V Postojni o literarjenju

Knjižnica Bena Zupančiča v Postojni je 13. 1. 2016 ob 18.00 uri v čitalnici knjižnice organizirala predavanje Literarjenje – Kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi.

Predavanje je vodila slavistka in folkloristka ddr. Marija Stanonik. Njeno predavanje se je vrtelo okoli teme literarjenje, o kateri je napisala tudi študijo.