AnamarijaS

Ljubezen do knjig

Misli ob listanju Slavistične revije

Slavistična revija je literatura, katero lahko bere in tudi razume zgolj poznavalec stroke. Zato sama nisem prečitala celotne bukve, ampak zgolj prelistala liste in se ustavila ob kakšni zanimivi razpravi. Na predavanju smo se za krajši čas posvetili pomenu te knjižice in stvarem, ki se navezujejo nanjo. Priznati moram, da kljub temu, da študiram slovenski jezik, me zaenkrat ti članki pretirano ne zanimajo. Mogoče bom čez čas, ko bo moje znanje napredovalo z nivoja laika na nivo nekoga, ki stvari, opisane v reviji, dobro razume, z veseljem vzela v roke knjigo in jo požrla od prve do zadnje strani.

Listanje po knjigi in razmišljanje o njej pa me je gnalo k razmišljanju o pomenu slovenščine. Našega čudovitega jezika. Zamisli se namreč človek, ko takole vidi v kazalu mnogo tujih avtorjev in na splošno - kdo danes sploh še z veseljem v roke vzame kakšen slovenski roman; se pravi roman slovenskega avtorja ali avtorice. Malo kdo. Kar pa je precej žalostno. Veliko mladih, po mojem mnenju, raje sega po tuji literaturi - ali pa še to ne. Zakaj je temu tako? Odgovorov je seveda verjetno, ali pa kar gotovo, ogromno. Od literature nas odganja tako način življenja, ki je danes mnogo hitrejši, pa seveda vsa tehnologija (le zakaj bi brali, ko pa lahko gledamo filme) ipd. Najbolj žalostno od vsega pa je dejstvo, da se (mnogokrat) branje ne spodbuja že s strani staršev in/ali profesorjev oziroma učiteljev. Že ko pogledam na svoje izkušnje - v osnovni šoli sem, najprej ob podpori staršev in nato tudi učiteljev, prebrala mnogo knjig, tudi takšnih, ki so bila za mojo starost (npr. 14 let) precej zahtevna. Ni je bilo knjige, ki se je ne bi lotila z veseljem. Ko pa sem prišla v gimnazijo pa se je moje zanimanje za literaturo manjšalo. Profesorica nas ni spodbujala k branju (niti domačih, niti tujih avtorjev). Tako sem popolnoma izgubila ljubezen do literature. Ko pa sem prejšnje leto vzela premor in preživela veliko časa doma, pa se je ta ljubezen počasi začela vračati. Sprva sem si iz čistega dolgčasa začela sposojati leposlovje in s časom sem se ponovno zaljubila v knjigo.

Pri članku sem se malce oddaljila od same revije, mi pa je, iskreno povedano, revija dala še kako misliti. Zdaj vem, da bom kot bodoča učiteljica, naredila vse kar bom lahko, da bodo moji učenci radi brali. Da se bodo radi sprehodili med knjižnimi policami in v roke vzeli kakšno leposlovno delo. In nenazadnje, da se bodo potem odločili (upam, da vsaj kakšen) za študij slovenistike, kjer bodo dobili svoj izvod Slavistične revije in se ob listanju po njej spominjali preteklih šolskih dni ter se hkrati veselili vseh, ki se prihajajo.

Koga zanima slovenska književnost

Izbrani članek iz Slavistične revije

V članku Koga zanima slovenska književnost beremo o odnosu tujcev (v članku se avtor, Gerhard Giesemann, osredotoči na Nemce) do naše literature. Seveda se članek ne vrti zgolj okoli njihovega odnosa, ampak se sprehodi skozi zgodovino in ponazori primere. Jasno predstavi kako so se Slovenci v določenem obdobju prizadevali za prodor njihove literature na tuja tržišča. Beremo tako torej o tem, da težava ni zgolj v zavračanju slovenske literature s strani Nemcev ampak tudi naš odnos do zgodb, ki so jih slovenski avtorji pisali skozi zgodovino naše dežele. Svoje razmišljanje iz prejšnje zgodbe lahko ob tej razpravi razvijam in se premaknem z mladostnikov danes, na tujce.

Giesemann tvori članek na več podnaslovov. Prvi se imenuje predstavitev problema, kar jasno nakazuje na temo - najprej izpostavi že samo velikost obeh držav, ki sta si, ne le po velikosti, ampak tudi po večini drugih geografskih značilnostih različni. To pa kot vemo vpliva tudi na kulturno podobo nekega naroda. Že kmalu po začetku branja se srečamo z izrazom terra incognita - če ga prevedemo v angleščino pridemo do izraza unknown land. Nadalje torej avtor govori o tem, da je slovenska literatura popolna neznanka za nemškega bralca. V enem od kasnejših poglavji, ko se sprehodi skozi zgodovino pove, da počasi se je ta "neznana dežela slovenske literature" počasi začela odkrivati. Je pa seveda odvisno od tega kateri sloj se je zanimal za dela naših piscev, kaj so brali. Naučimo se, da so različne sloje pritegnila popolnoma druga dela, kljub temu pa je izredno majhen odstotek knjig naših avtorjev prevedenih v nemščino. V vsakem podnaslovu avtor predstavi en del problema recepcije slovenske literature v Nemčiji in pogojih zanjo. Pogoji posredovanja in sprejemanja, drugi podnaslov članka, nam pove, da je branje naših piscev pogojeno tudi s stereotipnimi predstavami o našem narodu. Skozi članek večkrat omeni tudi, kako smo zaznamovani z besedo BALKAN in kako kulture zahodno od nas sprejemajo "balkansko" kulturo. V drugem podnaslovu ponovno naletimo na izraz terra incognita, ki tukaj razloži, da Slovenija (v nasprotju z državami južneje ali vzhodneje) ni bila zaznamovana s predsodki, ni pa bila prepoznavna in ni zbujala nikakršnega interesa. V članku izvemo tudi, da je v obdobju, ko se je krepila nacionalna samozavest Slovencev bil tudi prodor literature na tuj trg malce močnejši. Poleg tega nam avtor tudi pove, da se Nemci ne prizadevajo za izdajo slovenskih knjižnih del v njihovem jeziku. Pravzaprav je večina prevedenih del ugledalo luč belega dne predvsem zaradi pobude Slovencev. Da pa ne bi moje pisanje bilo povzemanje prebranega članka pa bom s tem zaključila.

Posvetila bi se tako še misli, ki jo avtor zapiše v naslovu (in obrazlaga v celotnem članku) in se poskušala še malo navezati na temo s svojega stališča. Poznam kar precej tujcev in bila sem že marsikje v tujini. Lahko trdim, da sem bila presenečena, ko sem na Danskem zagledala slovensko verzijo Martina Krpana, hkrati pa bila izredno razočarana, ko sem poslušala zgodbe svojih sorodnikov - ti prihajajo iz Chicaga, kjer je po statistiki kar nekaj ljudi s slovenskimi koreninami. Marsikdo gotovo ne ve, da je tako, je pa žalostno, da tisti, ki se svojega porekla zavedajo in so nanj ponosni, težko pridejo do znanja slovenščine. Kar pomeni, da še tisti tujci, ki bi si utegnili zanimati za našo literaturo, te možnosti nimajo. Ne pravim, da bi vsak tujec moral poznati vsaj 20 slovenskih avtorjev, menim pa, da bi morala biti dana priložnost vsem, ki bi si tega želeli. Kar pomeni, da bi se danes mladi in sploh vsi Slovenci morali zavzemati k preboju domače literature na tuj trg - kar pa seveda pomeni, da bi morali čez meje naše male državice potisniti tudi naš jezik. Brez tega, bodo tujci težko študirali našega Prešerna, Cankarja, Tavčarja in vse druge mogotce slovenske literature.

Članek se mi je zdel zelo zanimiv in tudi razumljiv. Z veseljem sem ga prebrala in mnogo sem se iz njega tudi naučila.

Literarnovedni dogodek

Za nalogo smo v preteklem tednu dobili spremljanje literarnovednih dogodkov. Najbolj zanimiv dogodek na katerega sem naletela, je opisan v enem izmed člankov časopisa DELO. Govori o pesnici Anji Golob, ki je zavrnila Jenkovo nagrado, zaradi umazanega denarja.

Branje Nove pisarije

Wikiji in šola

Ob branju odlomka o wikijih in šoli, sem se brez težav približala temi. Preden sem prišla na fakulteto, sem imela opravka zgolj z wikipedijo. Verjamem, da je bilo tako tudi pri večini mojih sošolcev. Vedno, ko je bilo potrebno narediti kakšno seminarsko, poročilo ali kaj podobnega, smo odprli to "od boga poslano" spletno stran. Učitelje in profesorje smo dovolj dobro poznali, da smo vedeli, v kolikšni meri smemo kopirati besedila direktno z interneta in, vsaj moja izkušnja je takšna, pogostokrat smo zadnji večer, ali celo zadnje jutro kopirali kar cele odstavke. Sedaj pa, za vse rodove, ki prihajajo za nami, ustvarjamo nek nov, drugače usmerjen in razširjen "wiki kokošnjak" - z gotovostjo lahko trdim, da s tem prispevamo (pa čeprav mogoče zaenkrat še z malo odpora) nekaj svežega. In če je kdo, ki te naloge opravlja z ogromno težavo, naj vas spodbudim - otroci vendar rabijo nekaj novega, profesorji so wikipedijo že naštudirali na pamet! Pomagajte ubogim osnovnošolcem in dijakom.

--AnamarijaS (pogovor) 19:10, 11. november 2014 (CET)

33. simpozij Obdobja - kazalo zbornika

Alenka Žbogar: Recepcija slovenske književnost - literatura

Irena Avsenik Nabergoj: Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide - literatura

Saša Babič: Uganka v časovnem prerezu - literatura

Matjaž Birk: Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija - literatura

Milena Mileva Blažić: Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini - literatura

Blanka Bošnjak: Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost - literatura

Zoran Božič: Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu - literatura

Jadranka Cergol: K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti - literatura

Joanna Cieślar: Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu - jezik

Renata Debeljak: Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze - literatura

Monika Deželak Trojar: J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju - literatura

Ljudmil Dimitrov: Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca - literatura

Marijan Dović: Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije - literatura

Olena Dzjuba-Pogrebnjak: Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського - literatura

Tomaž Erjavec, Darja Fišer: Recepcija virov starejše slovenščine IMP - jezik

Florence Gacoin-Marks: Francoska prevoda Alamuta - jezik, literatura

Monika Gawlak: Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 - literautra

Dragica Haramija, Janja Batič: Recepcija postmodernih slikanic - literatura

Robert Jereb: Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) - literatura

Andraž Jež: Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije - literatura

Jožica Jožef Beg: Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji - literatura

Franci Just: Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine - jezik

Marko Juvan: Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren - literatura

Irma Kern: Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil - literatura

Sanja Kostanjšek: Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka - literatura

Erwin Köstler, Andrej Leben: Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem - literatura

Ana Košuta Skok: Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole - literatura

Zvonko Kovač: Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti - literatura

Boža Krakar Vogel: Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki - literatura

Ivana Latković: Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj - jezik

Marko Ljubešić, Mirjana Benjak: Kako recipirati nepročitano - jezik

Laima Masytė: Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino - jezik

Maja Melinc Mlekuž: Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku - literatura

Vesna Mikolič: Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko - literatura, jezik

Jun Mita: Recepcija slovenske književnosti na Japonskem - literatura

Marija Mitrović: Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih - jezik

Mladen Pavičić: O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku - literatura in jezik

Katarina Podbevšek: Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) - jezik

Timothy Pogačar: Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja - literatura

Gizela Polanc Podpečan: Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša - literatura

Ivo Pospíšil: Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka - jezik

Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre: Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi - literatura

Francka Premk, Eva Premk Bogataj: Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik - literatura

Urša Prša: Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja - literatura

Vilma Purič: Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal - literatura

Andrej Rozman: Žiga Herberstein in slovaški humanisti - literatura

Megi Rožič: Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela - literatura

Špela Sevšek Šramel: Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem - literatura

Tone Smolej: Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana - literatura

Maja Smotlak: Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji - literatura

Julija A. Sozina: Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji - literatura

Marija Stanonik: Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori - jezik

Nadežda Starikova: Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih - literatura

Đurđa Strsoglavec: Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije - jezik

Jana Šnytová: Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti - jezik

Katarina Šrimpf: Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom - literatura

Miran Štuhec: Esejistična recepcija slovenske književnosti - literatura

Bożena Tokarz: Prevajalec v procesu literarne recepcije - jezik

Loredana Umek: V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo - literatura

Jonatan Vinkler: Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský - literatura

Marijanca Ajša Vižintin: Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? - literatura

Saša Vojtech Poklač: Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem - literatura

Janja Vollmaier Lubej: Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja - literatura

Janez Vrečko: Novo branje konsov - literatura

Martin Vrtačnik: Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) - jezik

Nina Žavbi Milojević: Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (Ivan Cankar: Hlapci) - literatura

Alenka Žbogar: Literarno branje in mladostniki - literatura

Andreja Žele: Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti - literatura

Janja Žitnik Serafin: Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost - jezik, literatura

Igor Žunkovič: Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše - literatura --AnamarijaS (pogovor) 22:34, 20. november 2014 (CET)