Ana Zelenko

Izpiski iz Nove pisarije

Uvod

• nadaljevanje Praktičnega spisovnika (6 natisov med 1990 in 2002) - namen: standardizacija strokovnega pisanja
• naslov: sprva pismenost (navezava na Vodnika, podobno kot prej spisovnik na priročnike za opravljanje različnih poklicev) - v začetku 19. stoletja pomeni slovnico; danes: znanje branja in pisanja ali poznavanje česa nasploh
• pismenost: digitalna, informacijska, medijska, ekološka, prometna, kartografska, plavalna, funkcionalna, finančna, čustvena, matematična, bralna, kulturna, politična
• "nova" - novi mediji, a (tu) navezani na tradicionalne oblike - ukvarja se z besedilom na zaslonu - "zaslonska"
• skupinsko avtorstvo - tukaj ne, avtorsko je to individualno delo
• "rastoča knjiga" - ni zaključena (možno je popravljanje, dopolnjevanje, povratne informacije, itd.)

Kam z avtorjem

• problem avtorstva - celo bolje dokumentirano kot pri tiskanih izdajah
• izpostavljanje avtorskega dela na spletu (nevarno?)
• zaradi mesta objave neobičajno: letnica objave, dopolnila (kot ponatisi?)

Prešernova Nova pisarija

• naslov: Prešeren - satirične pesnitve Kranjska pisarija (2. zbornik Kranjske čbelce, l. 1831) - karikatura ideala ljudskega jezika in nabožnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost
• Poezije (1847) - Nova pisarija - 47 tercin (142 verzov), pogovor med učiteljem (pisarjem) in učencem
• pisar je ironiziran - predstavlja Prešernove nasprotnike (slovničarja Kopitar in Metelko, škof Ravnikar, cenzor Jurij Paušek)
• začetek asociira na zaskrbljene glede porasta pisanja - aktualno (čeprav tedaj mnogo manj publikacij)

»De zdéj – ko že na Kranjskem vsak pisari, / že bukve vsak šušmár dajè med ljúdi«

Pismenost

• P=pismenost(i)
• biti pismen = obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• dvojna sposobnost: sprejem in razumevanje zapisanih info., sposobnost tvorjenja in posredovanja
• skozi zgodovino: pismouki = razlagalci svetih spisov, učenjaki (slabšalni pomen - distanca do elite, ki je bila pismena); šele s šolsko reformo (zadnja 1/4 18. stol.) izgubijo status priviligiranih; danes znak razvitosti (v Z svetu skoraj 100% P)
• pisati (na roko - danes prej izjema kot pravilo - grafitarji, kaligrafi, sleherniki pa le ob redkih priložnostih)
• spremembe povzročajo konflikte med generacijami ("papirnata" vs. računalniška nepismenost)
• včasih je bilo odzivanje nepredvideno, zdaj le osnove niso več dovolj (potrebno aktivno sodelovanje)
• obvladovanje več P (glasbena, kartografska, urbana) - prednost (več znam, več veljam), a zaenkrat specialne P neobvezne, obvezna le splošna P (= znajti se v vsakdanji komunikaciji -> suverenost, težja manipulacija)
• bralna/funkcionalna = pravilno razumevanje sporočil v pripadajoči kulturi
• testi P (PISA, 2009) - računalniška pri nas že del splošne P (ogromno uporabnikov)
• pojem se bo še spreminjal - brisanje meje med pisanjem, tipkanjem in narekovanjem v komunikacijske naprave
• marsikdo iz "opismenjevalnega" sloja ignorira nove komunikacijske načine (celo DSP in SAZU) - zaskrbljujoče
• tehnologijo je potrebno obrniti sebi v prid, a trezno! - nismo zamenljivi z računalniki, saj je več novih možnosti za delo - človek je zadovoljen le, kadar ustvarjalno dela
• elektronska P celo bolj demokratična (razmerje spolov)
• COBISS šteje le publiciste, katerih dela so bila izposojana v preteklem letu
• delež aktivno pisočih ocenjuje na 4% - ne drži, da danes piše že vsak, tudi če je lažje (objava na internetu)
• majhen delež, ker je pisno udejstvovanje deležno zgražanja - pisatelji niso cenjeni v primerjavi s fizičnim delom, nezaupanje v izobražene (raje v praksi preizkušene metode)
• podjetnost v informacijski družbi pomeni produkcijo informacij (kreativnost) - kreativen (v pisanju in objavljanju) mora biti čim večji del populacije

Informacijska družba

• = "socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo"
• pojmi: informacijska družba, informacijska doba, digitalna doba, računalniška doba; participativna kultura, družbeni mediji, družabna omrežja, fanovska kultura
• "v nasprotju s starejšimi koncepti Gutenbergove galaksije, knjižne kulture, potrošniške kulture"
• skrb za tiskano knjigo (oblika komunikacije in simbol nacionalnosti) : elektronska knjiga
• pogosti predsodki (prava, verodostojna knjiga je le tiskana, najzanesljivejši način, branje na ekranu ni zdravo, elektronika onesnažuje okolje, tisk se ceni, draga je elektronika, itd. : tisk ni optimalen, je dražji, je neekološki, "če ni na internetu, ne obstaja", itd.)
• tiskana knjiga ne bo umrla, a postaja estetski objekt, zbirateljski artikel (vsaj 2/3 dijakov DB prebereta na zaslonu)
• tudi tiskano ni večno, npr. brisanje informacij (radiranje pergamenta), je pa neekološko
• namesto zaupanja novostim je tudi pri humanistih govora o preobilju informacij, ki naj bi družbo pasivizirale (slepilo in oblastna manipulacija)

Wikiji

• = (havajsko wikiwiki ’res hitro’) žargonski izraz za skupek spletišč (pojav 2001) - vzorčna oblika sodobne pismenosti; splet = vir informacij, pa tudi prostor, kjer informacije objavljamo na svojo pobudo = Wikipedija (spl. enciklopedija)Majhno besedilo, Wikivir (objava starih besedil v javni lasti), Wikiknjige (naše knjige in priročniki), Wikiverza (seminarji, projekti, predavanja), Zbirka (slikovno gradivo), Wikislovar, itd.; vmesnik tudi drugim spletiščem (Butalopedija, Wikipeetia (periodični prikaz Wikipedije), Koropedija (koroška Wikipedija), Karl-May-Wiki) in literarnovednim projektom (npr. Prostor slovenske literarne kulture)
• Wikimedia - lahek dostop, neprofitnost organizacije, kooperativnost, enciklopedičnost (jasno&jedernato)
• splet 2.0 (spletna rač. tehn. druge generacije) skupaj z blogi, socialnimi omrežji - uporabik je neposredno udeležen pri produkciji informacij - nagovarjajo k sodelovanju (prispevki)
• kvaliteta člankov - vitalnost jezika in sposobnost preživetja - obstajamo, če smo na Wikipediji (podobno kot v 16. stoletju lestvica glede na prevod biblije v jezik - slovenščina je bila 11. jezik; v 19. stoletju zahteve po epski pesnitvi -> Krst pri Savici) - biblija našega časa na nek način prevod Windowsov l. 1995
• po števili člankov na W. smo na 40. mestu (glede na št. govorcev bi morali biti na 150.) - spadamo med vitalne jezike (Kornaijeva kategorizacija: 1. skupina (16 sv. jezikov v comfort zone), 2. skupina = vitalni jeziki (83 jezikov, nadaljnja eksistenca zaradi digitalnih orodij), 3. skupina = border line (90 jezikov, nejasna prihodnost), 4. skupina = umirajoči/mrtvi (41 jezikov); sicer na svetu 6500 jezikov (majhnih, nenapisanih, izginjajo); 290 jezikov, delež v angleščini pada (13%), 30 mio gesel (3 novi na leto); po uporabi prednjačijo angleška gesla (54% klikov), nato JAP, NEM, ŠPA, RUS, FRA, ITA - več jezikov, več kulturnih izbir, bolj pisano in raznoliko; SLO Wikipedija (od 2002, prek 150.000 gesel (0.5%), 6% prav registriranih gor, ureja komaj 500, aktivno le 20, od tega 3 ženske)
• licenca creative commons (cc) - licenca ustvarjalnega ljudstva (skupnost, "ustvarjalna gmajna" iz Le vkup, le vkup uboga gmajna - uporniška dimenzija); kolektivno avtorstvo, čeprav je mogoče identificirati; avtoriteta razumljena kot ovira kreativnosti in svobodi - alternativa državnim in tržnim družbenim sistemom - ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij (prostovoljni prispevki)
• kredibilnost odvisna od kontrole uporabnikov, v prihodnje pa bo več strokovnjakov (ležerne stroke same odgovorne, če ni pravih informacij, ker jih ne dodajajo)- W. povečala dostop do znanstvenih info, sprememba odnosa skupnosti do stroke (vse bolj pomembna stališča ljudi drugih strok in splošne publike; skladišči zgodovinska znanja - gre za popularno razumevanje preteklosti, a prizadevanje za nevtralnost; "ljudski muzej vsega, kar se zdi vredno spomina"
• drugačna, ker je: neprofitna, neavtorska, spodbuja emancipacijo in kolegialnost, samorefleksivna, objave pa mednarodno primerljive (povezave na tujejezična gesla) - dobro tudi za naš nacionalni (neg.) značaj (dajanje, pomoč namesto privoščljivosti, prostovoljstvo, pluralnost, toleranca, kršenje avtoritete, samostojna in kritična presoja, svetovljanskost, itd.) - sloni na predpostavki, da smo ljudje dobronamerni, prispevamo h družbi (socialne aspiracije)

Wikiji in šola

• močno pedagoško orožje - organizirani študentski angažma lahko ogrozi njeno bistvo (prisila?), na drugi strani pa daje možnost realnega strokovnega komuniciranja in odgovornost, ki nam s tem pritiče
• ni spletna učilnica (najboljši približek te je Wikiverza)
• "vandalizem" se lahko takoj odpravi, brez burne reakcije in posledic za storilca

Avtor

• do "interpretacijske šole" v 60. letih - literarna veda usmerjena k avtorju (avtorska biografija), npr. Levstikov duševni obraz ali pa zbirka Znameniti Slovenci, postavljanje spomenikov, itd.
• -> pozornost k besedilu (vendar ne, kaj je hotel avtor povedati) - avtonomnost besedila (ideal nepotvorjenega), npr. Lirika, epika, dramatika (Kmecl, Zadravec, ...)
• -> literatura za bralca, zgodovinskega in aktualnega - vpliv demokracije (posameznik in njegove pravice)

Motivacija za pisanje

• večinoma, ker nas nekaj tako fascinira, zaradi samega sebe ali "za narodov blagor"
• etično pisanje je tisto, ki nastane zaradi zanimanja za temo samo (ne z drugimi nameni - denar, "hvalisanje", samopromocija, manipulacija publike, itd.) - neetično v pisanju (kraje, plagiati)
• leposlovje - poudarek na načinu sporočanja, ne samo na vsebini - za splošno, ljudsko publiko; nemški pojem Literatenliteratur = ekskluzivno leposlovno berilo, namenjeno ozkemu krogu strokovnjakov (piscev, kulturnih elit); pisanje, ki ga publika ne razume (se nanjo ne ozira, pri t. i. velikih avtorjih) - neprofesionalno in žaljivo do bralca - tak avtor in je zaverovan vase, v lastno veličino - to je preživeto, sporočilo mora doseči cilj
• zaradi strožjega praga aktivne P delež "pisateljev" ne raste, a bo morda z novo tehnologijo, ki omogoča aktivno participacijo - (utopični) socialni ideal je družba kreativnih posameznikov
• teorija funkcijskih zvrsti jezika pravi, da smo pismeni lahko na štirih področjih: 1. za vsakdanje sporazumevanje, 2. leposlovno, 3. strokovno (objave, ki pridejo do širše publike in spoznanja popularizirajo, npr. učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji))/znanstveno (revije, knjige, zborniki, a znanstvene publikacije), 4. publicistično (dnevni časopis, blogi, zabavne objave)

Izbira jezika

• jezik znanstvenih objav (slovenščina/angleščina) - prav, da se širimo navzven, a včasih preveč zavzeto (!)
• povzetki v tujih jezikih so danes eden od kriterijev, da te država financira; Slavistična revija jih je imela od 1950 dalje, a slovenske objave vseeno redko vzbudijo mednarodno zanimanje
• angleške objave so v znanstvenem svetu priviligirane tudi zato, ker v drugih jezikih (tudi SLO) niso dovolj promovirani in posledično opazni - za to si moramo prizadevati (povabilo znanih tujcev na simpozije, prijave na konference, objave v tujini)
• namen slovenske W., da bi se čim več slovenskega znanstvenega dela digitaliziralo, videlo in primerjalo tudi v tujini (v tujih geslih povezave na slovensko interpretacijo)
• "neenakopravno udeležbo jezikov v svetu italijanski digitalni humanist Domenico Fiormonte" pripiše "tudi jezikovni in kulturni ignoranci in predsodkom angleško govorečih"

Izbira teme

• št. izbir (=pokazatelj razvitosti sistema, za človeka pa življenjskega standarda) raste - dokaz v naraščajočem številu pišočih, izdaj, novih publikacijskih kanalov
• nezadovoljstvo: 1. je moja izbira res optimalna? - misel, da so izbire le navidezno slepilo in nam vzbujajo občutek, da je naše življenje kvalitetnejše; 2. odločitve tipa ali-ali - včasih so si bile radikalno različne (kar odseva v naslovih del, npr. Svetloba in senca, Setev in žetev, Vojna in mir), danes pa nešteto različnih nians; izvira iz tega, da cenimo le realizirane izbire (pravilne in napačne), nerealizirane pa imajo grenak priokus, saj jih je preveč, da bi v enem življenju realizirali vse *humanistično je, da cenimo tudi izbire, ki smo se jim odrekli in so jih dobili drugi, česar jim ne očitamo, temveč jim privoščimo (altruizem) - ta je mogoč le v družbi blaginje, kamor po več parametrih spada tudi Slovenija
• izbiro teme nam pogosto narekujejo drugi (profesorji, mentorji, moda, nacionalne smernice, itd.) - utemeljevati jih moramo z internacionalnostjo, interdisciplinarnostjo, eko-trajnostjo, željo po »boljšem razumevanju«.
• možnost izbire teme je lahko tudi obremenjujoča (iščeš kaj, kar te veseli, ali pa področja ne poznaš dovolj dobro, da bi izbral) - pozitiven odnos do nje se pogosto rodi šele, ko jo dodobra raziščemo
• zmoten je ideal posameznikove samorealizacije (skladnost s samim seboj, skrito bistvo) - posameznik je srečen, ko se najde v skupnosti, ko biva v sožitju z drugimi, je odprt za novo
• teme niso ne dobre in ne slabe, izberemo pa po navadi tiste, ki se skladajo z našimi zanimanji; vedno se zagrejemo za ene in iste (tiste, "v katerih smo doma")
• spregledanost je normalna za večino literarne produkcije (omejena kapaciteta pomnjenja pri človeku)
• uradni parametri za izbor uporabljajo relevantnost tem (pomembnejše imajo prednost) = neobjektivno (vsakomur pomembno kaj drugega); maksimalno je navadno relevantna literatura nacionalnega pomena, kar več ne zadošča; teme, ki so pogostejše v mednarodnem okolju, so bolj pomembne tudi pri nas; na ta način izključijo izrazito slovenske teme (Slavistična revija ne more postati pomembna v globalnem smislu, saj jo le-te zanimajo)
• pa vendarle še drugi filtri: spremembe "z vključevanjem spolnega filtra (ženske teme), skozi žanrsko perspektivo (humor, zgodovinski roman, feljtonski roman), motivno perspektivo (tematizacija drugega, mitološke teme)Majhno besedilo ali pa samo kot gradivo pri utemeljevanju novega metodološkega pristopa"; vedno več izbirnih možnosti
• "o strokovnem odnosu lahko govorimo šele takrat, ko ni pod vplivom publicističnega forsiranja enkrat ene drugič druge teme"

Vaje v pisanju

• pisanja kot veščine se da naučiti; danes osnovno sredstvo miška in tipkovnica (110 gumbov); najprej spoznati orodje (papir in svinčnik sta preživeta, a je vendarle treba znati pisati tudi na roko); (pre)tipka(va)nje - besedila nacionalne literarne preteklosti - digitalizacija, sicer bi bila nedosegljiva in neberljiva; pomen javne dostopnosti (na Wikivirju eni od 114 jezikov); klikljivo je v oglatih oklepajih, predponi :s:sl: pomenita slovenski Wikisource; premikanje med oknoma <Alt> + <Tab>; itd.)

Usoda avtorstva

• besedila nimajo svojega zakonskega poglavja, ki bi urejalo in sankcioniralo ravnanje z njimi
• avtorji se združujejo v močne skupnosti: Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorskoa agencija, bralci pa le v bralske krožke in forume (npr. Knjižni molji)
• včasih avtor del ustvarjalne elite - družbeni ugled in osebno zadovoljstvo, priviligiran položaj - konstituirati in kulturno emancipirati skupnost; še danes to razvidno iz avtorjevih zahtev, da lektorji in uredniki ne smejo posegati v besedilo (ohranitev avtentičnosti); nekateri imejo zahteve tudi po tem, ko so se pravicam že odpovedati/jih prodali: s previsoko ceno, s prepovedjo razširjanja po spletu ali s preprečevanjem ponatisa v učbenikih - nespametno, kajti to nič ne prispeva k vrednosti/zaželenosti publikacije, je le poskus vzbujanja pozornosti - da se omeji napuh, ne smemo kupovati po previsokih cenah, temveč po knjigah v prostem dostopu oz. svojih/prevedenih, itd.

Soavtorstvo

• kolektivno pisanje - spodbuja sodelovanje in prispevanje k skupni dobrobiti, presega zagledanost vase/napuh; Wikiji - odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu, podirajo predstave o tradicionalnem individualnem avtorstvu
• pri daljših besedilih, kjer je večji delež posameznikov, predvidevajo na začetku seznam sodelujočih
• za soavtorstvo se je potrebno odreči zaslugam za delo, biti odprt za spremembe, pozabiti na ego, zaupati soavtorjem in upoštevati njihovo mnenje, ne poizvedovati za avtorjem posega - pomembna je sprememba teksta na bolje

Objavljanje

• avtorstvo bolj kot s pisanjem povezano z objavljanjem - štejejo le objave (naporna pot in ovire so selekcija - pritegnitev pozornosti, tudi veze, npr. meceni, znanci, itd.); še danes težko priti do objave v knjigi/reviji, le stroški so nižji, tudi revni lahko dostopajo do interneta npr. v knjižnici
• izraz »postaviti besedilo« (včasih tiskarne - problemi z cenzuriranjem, razrez zaradi politične spornosti - ni nujno, da je prišlo v javnost; danes to pomeni naložiti besedilo na strežnik/spletno mesto, tako, da ga vidi veliko ljudi - objaviti)
• če besedilo ne pride do ljudi, potem ne moremo reči, da je objava (ogromno) - npr. dokumenti, ki niso vključeni v spletna kazala, niso povezave, ali pa jih lahko dobi samo nekdo z naslovom; če spletna domena nima prepovedi indeksiranja map (directory listing), spletni roboti (web crawlers) dokument indeksirajo in ga pokažejo med zadetki; če dokument ni namenjen objavi, je najbolj varno v glavi uporabiti vrstico <meta name="robots" content="noindex, nofollow"> ali <meta name="robots" content="noarchive">. Če želimo pred indeksiranjem skriti ves direktorij, postavimo vanj datoteko z naslovom robot.txt, v kateri naj robot najde samo naslednji dve vrstici: User-agent: *Disallow: / (oz. Disallow: /ime direktorija/, če hočemo iz »objave« izključiti samo ta direktorij)
• splet je za to, da nanj naložimo informacije v skupno dobro čim več ljudi - k vidnosti prispeva postavitev na zelo obiskovano mesto (spletni časopis, blog ali forum), oglašanje na takem mestu, vključitev v kazala, hiperpovezave v besedilu
• besedila na Wikipediji, Wikiviru so objavljena; na Wikiverzi pa ravno ne (temu niti ni namenjena, temveč bolj interni rabi, čeprav lahko vidi vsak, ki se potrudi)
• ali je objava, je odvisno od avtorjevega namena (če je ustrezno opremljeno z linki, se reklamira, itd.); če nanj naletimo po naključju/tako, da vdremo, potem to ni objava
• sivo polje, kjer je težko opredeliti status besedil (Facebook, Twitter) - zaprti komunikacijski krogi, ki v posameznih primerih, ko piscem uspe pritegniti pozornost množic, zlahka prestopijo polje zasebnega, internega ali klubskega
• današnja pravna praksa, ki se zgleduje po tradiciji tiskovin, je zgrešena in nevarna, ker daje večjo pravico zasebnosti kot informiranosti

Množični um ali pametna množica

• množični um, kolektivna pamet, kolektivna zavest, množična zavest, angl. collective consciousness, hive mind, group mind, mass mind, social mind, collective intelligence, group intelligence, collaborative intelligence, knowledge sharing, collective wisdom, smart mob 'pametna drhal', virtual crowd 'virtualna množica'
• = način organizacije znanja v informacijski družbi (kombinacija množice in pameti), pri katerega produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in ki se stalno izpopolnjuje, s ciljem koristi za vsakega člana skupnosti, proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, nekontrolirana, značilna za množične medije, samokreativna in samopromocijska
• Sv. Avguštin: znanje kot javne dobrine - realizacija "babilonskega stolpa"

Wikipedija kot novodobna organizacija vednosti in prizadevanje človeštva za enciklopedični, globalni, totalni zajem človeškega znanja - to so poskušali skozi zgodovino (npr. Aleksandrijska knjižnica, Izidor Seviljski v srednjem veku s knjigo Etymologiae, F. Bacon v Descriptio Globi Intellectualis, razsvetljenstvo (encyclopedism) - metaforizirano babilonski stolp govori o nemogoči uresničitvi zaradi prevelikega števila jezikov) - W. danes babilonski stolp v več kot 290 jezikih, s klikom na link pa direktno prevajanje gesel v drug jezik)

• pravična porazdelitev znanja - premalo govorimo o tem, ni cenjeno kot dobrina
• v enciklopedijah info po ABC oz. drevesno, kar pomeni premik od hierarhičnega dojemanja znanja k mozaiku; W. logotip ima obliko globalne puzle, a razpored po ABC ni več pomemben, saj iščemo z iskalniki
• vključitev info v gesla: Kategorije (mesto v hierarhiji znanja) in Glej tudi (sorodna gesla glede na asociacije); W. znanje gradi od spodaj navzgor, izhodišče je lokalni interes, šele nato globalni (razlika od prejšnjih stoletij)
• kritika množičnega uma (Jaron Lanier, računalničar, umetnik) - »digitalni maoizem« - sodelovanje slehernika je grožnja Z civilizaciji, ki je zgrajena na intelektualnih dosežkih posameznikov in na reprezentativni demokraciji (za anomimneži se lahko skrijejo radikalne politične skupine z manipulativnimi nameni) - »vladavina drhali« (mob rule) – to je norčevanje iz strokovnjakov, množica je neumna in dolgočasna, gre le za organizacijo obstoječega znanja, produkcije novega pa ni; tako razmišljanje korenini v soc. teoriji, ki do množic goji nezaupanje, kar se vidi že v izbiri slabšalnih izrazov (crowd, mob, Ivan Cankar je v podobnem kontekstu rabil besedo Gsindl 'drhal',[54] Taras Kermauner pa »lumpenproletariat«; bolj nevtralen bi bil izraz multitude)
• W. predstavlja alternativo kapitalističnemu sistemu (tekmovalnim posameznikov, vrednostenje znanja kot potrošni material)
• pojav množice kot kategorije v 18. in 19. stol. (demokratska prizadevanja), v 20. stol. gre v totalitarizem in birokratizem – moč oblasti povzroči misel, da množice niso sposobne vladati sebi (mislijo v slikah, s telesom, nekritično, nekontrolirano)

razsvetljensko in kantovsko stališče (intelektualci): nevarnost masovnosti - iskanje avtoritete, močnega (inteligentnega) voditelja - množica ni sposobna odločati samostojno in odgovorno -»patološka oblika modernega divjaštva, v nasprotju z razvojem človeštva« postliberalno-demokratično stališče: verjame, da se razsvetljeni avtonomni posameznik lahko razvija kot član razumne skupnosti; dojema skupnost kot skupnost posameznikov, sublimno in imanentno; zaradi spremembe narave dela (ne več fizično, temveč duhovno in storitveni sektor) - taka množica deluje zavestno in je subjektivna - temelj postmoderne ekonomije v sodelovalni komunikaciji (avtoriteta je nepotrebna)

• danes množico razumemo pozitivno, kot konstruktivno kreativno silo, kot način samorealizacije, samoorganizacije in samoregulacije družbe; tako je treba razumeti tudi pojem W. pametne množice – W. izrablja pamet množice za proizvodni proces oz. crowdsourcing/množičenje, ko množica posameznikov s svojimi prispevki deluje v korist skupnosti bolje kot bi vsak posameznik sam

Avtorske licence

• besedilo = oblika jezikovne komunikacije (jezikoslovje), nekaj berljivega (lit. veda), intelektualna lastnina s specifično zakonodajo copyright oz. avtorske pravice (pravni vidik)
• zakonodaja se veže na tradicionalno natisnjena besedila in je težje uporabna za digitalna besedila/glasbo/filme/fotografijo/arhitekturo, itd. - alternativni pravni koncept se imenuje creative commons

Creative commons

• (ustvarjalna gmajna) – izhaja iz svobodne kulture – lajšanje dostopa do intelektualnih proizvodov – tekste ponuja in šele nato dodaja pod kakšnimi pogoji
• vrste licenc (shema 1); lahko spremeniš licenco; najsodobnejša je Creative Commons Attribution 4.0 International license z globalno veljavnostjo, dela pa so dostopna, če navedeš avtorja – enostavna tudi za avtorje, ker vodi korak za korakom (shema 2)
• uporabniki: Al Jazeera, PLOS, Bela hiša, pri nas pa Videolectures, Culture.si, ta knjiga, tudi direktorij prostodostopnih znanstvenih revij (DOAJ, npr. med njimi Slavistična revija)

Copyright

• = avtorska zakonodaja (pri nas Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) ščiti pred zlorabo (razmnoževanje, distribuiranje, izvedbo, predelavo, objavo) izvirna umetniška dela v katerem koli mediju; zakonodaja sankcionira tako kršitve materialnih (finančna škoda) kot tudi moralnih pravic (napačno citiranje, itd.)
• kultura dovoljevanja - dovoljuje samo določeno rabo, sicer prepoveduje in grozi s sankcijamiMajhno besedilo
• ne preprečuje dostopa do objav - v zasebni sferi lahko bralec npr. kopira oz. predeluje
• problematičnost, ker: 1. preveč poudarja avtorja, 2. nekompatibilnost z informacijsko družbo (tradicija v tiskanih medijih), 3. intelektualni proizvodi kot lastnina (namesto javna dobrina)

Bralec

Prosti dostop

• problem zaradi spremenjenega koncepta pismenosti - zdaj je v ospredju pričakovanje (zahteva!), da bodo vsa besedila prosto dostopna, zastonj, vsaj osnovno znanje
• skupnost bi rada izobražene ljudi (vpliv na kvaliteto življenja, moralni nivo; kultivirani)- zastonj učbeniki kot indikator namere države, da izboljša življenja d.
• tiskane knjige večinoma niso bile zastonjkarske (podobno dragi tudi drugi info kanali: telefoni, radio, TV, … - zgled, da je to možno tudi brez večjih vložkov, je bil Zahod – zastonj zemljevidi, publikacije, itd.)
• zunaj šole prosti dostop manj samoumeven – vstopnine, članarine, izposojevalnine, naročnine; plačujemo tudi informacije, s katerimi bi doprinesli h skupnosti (knjižnica – kot načitani)
• internet – razširil prostor svobodnega pretoka informacij, krepi idejo o zastonjkarskem in lahko dostopnem; država k temu ni pripomogla s proračunom (ki je DAVKOPLAČEVALSKI denar), temveč dostopnost celo ovira
• z digitalizacijo se podre tradicionalističen nezaupljiv odnos do tujega; pobude za digitalizacijo slovenske literature so prišle od zunaj, prav tako pa nam omogočajo vključenost na mednarodnih spletiščih (dudli s slovenskimi motivi pri Googlu); še vedno med nami strah, da nam bodo (sploh tujci) začeli zaračunavati, zdaj, ko brez teh orodij več ne moremo živeti – ni povsem neupravičen (omejevanje dostopa na dLibu, …), a je tako omejevanje obsojeno na propad (tuje prakse – neuspeh plačljive Britannice v primerjavi z Wikipedijo); takšni strahovi so v nasprotju v vero v človeško nagnjenost k dobremu; tudi če je Google res nameraval zaračunavati za Google Knjige, so tu še vedno nekomercialne organizacije, ki te vsebine ponujajo zastonj; vedno prihajajo rešitve za Slovence od zunaj, mi pa se jih bojimo in se jim upiramo (npr. dobrim praksam zakonodaj, …), kar je krivično
• najbolj zaprta področja se pojavljajo z besedno zvezo skrivnost (vera – verska; vojska – vojaška (špijonaža), trgovina, industrija – poslovna, uradovanje – uradna) -> informacijski molk se velikokrat izrablja kot orodje za obvladovanje in upravljanje in celo spodbujanje tekmovalnosti, namesto da bi se spodbujala kooperativnost
• v besedno umetnost prihajajo internetne prakse z zamudo in zadržano; dostopne pa so velikokrat za plačilo, če so avtorji že 70 let mrtvi, imajo cc-licenco ali pa v redkih primerih učbeniki (šolsko čtivo)
• podobno (ne)dostopne so bile tudi znanstvene literarnovedne objave (v zadnjih letih pogosto v revijalni obliki)
• literarne objave so bile honorirane (honorar za preživetje!), znanstvene objave pa po l. 1990 ne (ker so to tako ali tako objavljali akademiki – to se smatra za del obveze v okviru projekta/dela na akademiji) – na ta način znanstvene objave niso komercialno zanimive, zato so lažje dostopne (zastonj) tudi na internetu); za tiste, za katere še plačujemo, smo krivi sami (jih kupujemo, namesto, da bi do njih prišli drugače ali jih bojkotirali)

Založbe

• vse, kar je napisano za W., je javna last, kajti člankov z W. ne citiramo z imenom avtorja (čeprav lahko sledimo avtorjem posegov)
• kot posledica (v prihodnosti) konec sklicevanja na avtorje
• kraj intelektualne lastnine bo manj, ko nam bo jasno, da je znanje javno dobro (kakor je znanje razumel že Tomaž Akvinski); pri tem problematične avtorske agencije, založbe in novinarska združenja (pa umetniki, fotografi, arhitekti), ki sodno preganjajo poskuse posameznikov (2012, študent Aaron Swartz omogočil zastonj dostop do (plačljivih) člankov univerze -> tožbe, grožnje z zaporom -> samomor)
• plačljivo izobraževanje ovira za socialni ideal prihodnosti – družbo sam. kreativnih posam.; višji cilj je prosti dostop do info. (informiranost je namreč osnovna čl. pravica)
• založbe vidijo znanje kot tržno blago (kulturna industrija) – bralec kot potrošnik kulturnih dobrin – »kolonializem znanja« (S. Tötösy) = forsiranje objav v knjižni obliki in oviranje prehoda info. na splet -> zato se jim oži publika le na računalniško nepismene
• založba = finančno in org. udeležena pri produkciji publikacij, založi denar za njihov nastanek, nato pa živi od profita pri prodaji; za znanstvene objave ne zalagajo (razen, če avtor/raziskovalna inštitucija priskrbita sredstva; ti z založbami sodelujejo, ker mislijo, da jim bodo te pomagale do bralcev, kar drži pri leposlovju, pri znan. tisku pa ne – ti avtorji se za objavo odločajo pri renomirani založbi iz prestižnih razlogov ali zaradi predsodkov do samozaložbe - veliko bolj racionalno bi bilo knjigo objaviti na spletu); dokaz, da lahko kvaliteten znan. tisk izide brez založbe je Slavistična revija, ki jo od l. 1991 izdaja društvo
• preferiranje knjižnih izdaj (učb., atlasov, slovarjev) je kontraproduktivno
• založbe so agresivne do knjižnic – te naj bi po njihovo uničevale slovenski knjižni trg; kot argument navajajo tudi delovna mesta v založništvu (postavljajo cehovski interes pred javnega); knjižnice sicer v že 19. stoletju običajen način širjenja knjig (izposojne knjižnice - nem. Leihbibliothek, angl. lending library) tudi avtorji založbe podpirajo (2014: tožbe proti Googlu, ker je z digitalizacijo omogočil raziskave njihovih tekstov); digitalni humanisti z univerz in profesorji prava na Googlovi strani
• pojav »predatorskih založb« (predatory open access publishing) za znanstvene pisce

(2011 le 18, 2014 že 477 z avtorji iz 175 držav), ki ogroža monopol velikih založniških korporacij (Elsevier, Thomson Reuters) in problematizira indeksiranje (glej p. Citatna industrija) njihovo delovanje: Science Publishing Group (izdajatelj 100 znan. časopisov z vseh področij) postavi revijo na splet po principu »zlatega prostega dostopa«, tako da avtor plača strošek objave, bralci pa berejo zastonj; urednike (renomirane strokovnjake) privabijo tako, da jim v zameno ponudijo zastonj objavo 2 člankov; +: imajo urejeno indeksiranje pri 10 bibl. inštitucijah (Googlov Učenjak), poskrbijo za vidnost objav in niso predragi (90-500$/članek, za SLO 370$); dobra rešitev, ker: vzorna spl. stran, aktualne teme, avtorji, uredniki in recenzenti znanstveniki, članki opremljeni z DOI; pomisleke vzbuja komercialni videz portala in avtomat. angažiranje urednikov; mnenja pa seveda deljena; kritika: bibliotekar iz Kolorada (Jeffrey Beall) pravi, da dotična predatorska založba krši pravila akademskega ker slabo (ali nič) recenzira članke, nekorektno zaračunava, navaja ugledne znanstvenike med uredniki brez njihovega dovoljenja/vednosti, posnema videz že znanih revij, … - je to le želja po izločitvi nove konkurence?

• Repozitoriji
• Varovanje zasebnosti
• ===Kredibilnost===
• ====Aktivizem====
• ====Avtorstvo====
• ====Strokovno recenziranje====
• ====Pravopis====
• ====Digitalna pismenost====
• ====Navajanje====
• ===Žanr===
• ====Šolsko pisanje====
• ====Popravljanje====
• ====Komunikacija v stroki====
• ====Literarna kritika====
• ====Enciklopedični članek====
• ====Učbenik====
• ====Strokovni blog====
• ====Spletni forum====
• ===Slog===
• ====Sestavni deli====
• ====Napake====
• ====Govorna prezentacija====
• ====Vizualizacija====
• ===Iskanje===
• ====UDK====
• ====DOI====
• ====COBISS ID====
• ====Podatki in podatkovne zbirke====
• ====Seznami====
• ===Digitalna humanistika===
• ====Empirične metode====
• ===Dodatno branje===

Ekfraza v poeziji Gregorja Strniše

Avtorica zapisa je Monika Gawlak iz Šlezijske univerze v Katovicah na Poljskem. V njem analizira povezave med slikarstvom Italijana Giorgia de Chirica, ki je ustvarjal metafizično slikarstvo, in poezijo Gregorja Strniše, in sicer iz ciklov Sence in Stolpi (zbirka Škarje), ki kažejo na Chiricova dela.

Ena beseda na dan ...

... odžene nerazgledanost stran. Vsaj ena.

• opomba: Vir razlag manj znanih besed je spletna različica Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), dostopna na spletnem naslovu http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html.

A

• analfabet

analfabét -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet ♪

• ad hoc

ad hóc in ad hòc [adhok] prisl. (ọ̑; ȍ) knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija; neskl. pril.: ad hoc sestanek ♪

• altruizem

altruízem -zma m (ȋ) ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost: njegov altruizem je občudovanja vreden; storiti kaj iz altruizma ♪

• apel

apél -a m (ẹ̑) 1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru // sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost 2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel ◊ lov. pes ima dober apel je poslušen ♪

E

• (jezikovna) entiteta

entitéta -e ž (ẹ̑) filoz. kar je, obstaja: entitete v prostoru in času ♪

• eminenten

eminénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen: eminenten voditelj; eminenten znanstvenik // ki po pomembnosti presega stvari svoje vrste: ustanova opravlja eminentno kulturno nalogo; to vprašanje je za razpravo eminentne važnosti eminéntno prisl.: taka gostovanja eminentno prispevajo k zbliževanju med narodi; to je naša eminentno znanstvena publikacija ♪

G

• grafomanija (tudi skribomanija)

grafomaníja -e ž (ȋ) psiht. bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju: opaziti znake grafomanije ♪

H

• humanistični postulat

I

• impresum

imprésum -a m (ẹ̑) tisk. podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu; kolofon ♪

K

• kataklizma

kataklízma -e ž (ȋ) knjiž. dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju: uničenje vsega živega v strahotni kataklizmi; vesoljska kataklizma; izginotje Atlantide zaradi kataklizme na zemeljski skorji / ekspr. šele čez nekaj časa po kataklizmi se je prebivalstvo zavedelo nesreče po hudi katastrofi ♪

• kolofon (glej razlago pri impresum)
• koncipirati

koncipírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, sestaviti koncept, osnutek: koncipirati pismo, prošnjo; sodbo je že koncipiral / koncipira opero, nov roman 2. navadno s prislovnim določilom zamisliti, izoblikovati kaj: skladbo je koncipiral v baročnem stilu; avtor je delo preveč melodramsko koncipiral / romantika je koncipirala vrsto teorij ◊ med. zanositi, spočeti koncipíran -a -o: v ostalini je precej koncipiranih člankov in razprav; dobro koncipirana in lepo urejena knjiga; igra je koncipirana realistično ♪

M

• marginalen

marginálen -lna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. napisan na robu strani v knjigi ali rokopisu; obroben: marginalne pripombe 2. publ. postranski, nepomemben: diferenciacija bi morala potekati na vsebinskih ne pa na marginalnih kriterijih; moralno marginalna vprašanja ◊ ekon. marginalna korist korist zaradi dodatne enote dobrine, blaga ♪

P

• paradigma

paradígma -e ž (ȋ) knjiž. vzorec, primer: paradigme za rekonstrukcijo dogodka / ekspr. njegova literatura je paradigma natančnosti ♦ lingv. sklanjatveni, spregatveni vzorec ♪

• parazirati

S

• sinopis = abstrakt = izvleček = povzetek

V

• vademekum

vademékum -a m (ẹ̑) knjiž. knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič: izdati, napisati vademekum / filmski, turistični vademekum; vademekum o zdravilih / ekspr. ta knjiga je vademekum za vsakega izobraženca ♪

Tipkarija

Te uvele rože (S. M. C.); https://sl.wikisource.org/wiki/Te_uvele_ro%C5%BEe

Sonet (Ljudmila Prunk - Utva); https://sl.wikisource.org/wiki/Sonet_(Ljudmila_Prunk)

Edda: Drama v štirih dejanjih (Josef Weilen); https://sl.wikisource.org/wiki/Edda (kolektivno tipkanje)

Španska vas

je virtualni kotiček, kjer si bom s prevajanjem Wikipedičnih člankov in drugih spletnih ter knjižnih virov prizadevala po najboljših močeh prispevati v mozaik medkulturne izmenjave "slovenskih" vsebin s špansko govorečim svetom ter obratno.

• ustvarjanje strani ter prevod povzetka literature o Franciscu de Quevedu, znamenitem španskem literatu:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Francisco_de_Quevedo

• razredno ustvarjanje, prevajanje ter urejanje članka o Aragonski kroni

https://sl.wikipedia.org/wiki/Aragonska_krona#Aragonska_krona_po_odloku_Nueve_Plante

• razširitev škrbine o utopiji (v načrtu)

https://sl.wikipedia.org/wiki/Utopija