Ana Semič

Slovenistika in jaz

Nad slovenščino sem se navdušila že v osnovni šoli. Bolj nad književnostjo, slovnica pa se mi je zaradi slabih razlag zdela težka in nedojemljiva. V srednji šoli se je to spremenilo. Snov je postala bolj razumljiva in zato tudi bolj zanimiva. Toliko, da sem se odločila za študij slovenistike. S snovjo sem zadovoljna, odločitve pa ne obžalujem.

Ob branju “Nove pisarije”

Slovarček manj znanih besed

• aspekt izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik
• apel javen klic, poziv
• artikulirati oblikovati glasove z govorilnimi organi, izgovarjati
• marginalen postranski, nepomemben
• kataklizma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
• subverzija prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje
• inerten ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti
• plasirati doseči, da kaj kam pride, se uveljavi
• benigen nenevaren, neškodljiv
• hermetizem lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• inferiornost manjvrednost
• konsument potrošnik, porabnik
• defetizem mnenje, prepričanje, da je (kako) pomembno delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• korifej prvak, veličina
• obscen nesposoben, opolzek
• loza gozd
• maoizem marksizem-leninizem, kot ga je razvil in konkretiziral Mao Ce Tung v razmerah kitajske socialistične revolucije
• eskalirati ostopno se širiti, stopnjevati
• imanenten ki je v čem kot neločljiv, opredelujoč del, notranji
• sublimen vzvišen, plemenit
• segment odsek, del, kos
• akter kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik
• MIT The Massachusetts Institute od Technology
• frankirati nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine
• korespondencavzdrževanje medsebojnih pismenih stikov, dopisovanje
• konverter usmernik
• rafal skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja
• egalitarizem nadzor, da so vsi ljudje enakopravni, enaki
• koncipirati napraviti, sestaviti koncept, osnutek
• srenja ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
• ekspertiza izvedensko mnenje, poročilo
• kalkirati dobesedno prevajati za kak tuj jezik značilne izraze
• diseminacija razširjenje bolezenskih klic po telesu
• inercija stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
• renomiran priznan, slovit
• ekscesiven pretiran, čezmeren
• tendenca prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja
• uzurpacija nezakonita, nasilna prilastitev
• kontaminirati spojiti, združiti
• parcialen delen, nepopoln
• manihejski nanašajoč se na manihejce ali maniheizem
• intenca težnja, nagnjenje, usmerjenost
• lamentacija tožba, tarnanje
• eksces prekoračenje normalnega, povprečnega v kaki stvari
• mentuzalemska starost starost |zelo visoka|
• diletant kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo
• inercijastanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost

Uvod in pismenost

Tudi tokrat je bilo veliko prebranih dejstvev zame novih. Zanimiv mi je bil sam razvoj pismenosti, kako se je sama definicija skozi čas spreminjala. Poznamo več vrst pismenosti: bralno oz. funkcionalno in novodobno, elektronsko pismenost. Brez aktivne udeležbe v komunikaciji pismenost ne obstaja. Argument o tem, da nam računalniki opravijo marsikatero nalogo, nam omogočijo več prostega časa ne drži. Prav nasprotno, računalniki nam nalagajo vedno več dela, odpirajo pa nam možnosti, ki jih pred njimi ni bilo. Wikiji so skupki spletišč, z Wikipedijo pa so se pojavili leta 2001. Predstavljajo vzorčno obliko sodobne pismenosti. Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002. Prednost omenjene alternative je v tem, da piscem ni za zaščito avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo, objave so mednarodno primerljive, za njo pa ne stoji nobena država ali mednarodne profitne družbe.

Avtor

Razvojno gledano, gre pri avtorstvu za enega izmed starejših konceptov. Besedila namreč nimajo svojega zakonskega poglavja, ki bi ravnanje z njimi sankcioniralo in urejalo.Avtorji sicer imajo svojo zakonodajo, ki se širi. Združujejo se v skupnosti, kot so Društvo pisateljev, prevajalcev, v Avtorsko agencijo. Bralci imajo za primerjavo za sabo samo bralske krožke in forume.

Biti avtor/avtorica je včasih nekaj pomenilo. Predstavljalo je ustvarjalno elito, prinašalo družbeni ugled in osebno zadovoljstvo. Danes pa se visok ugled avtorjevih besedil izraža le še skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki v besedila ne smejo posegati.

Rezultat branja je besedilo. Le-to je intelektualna lastnina, zato se je zanjo oblikovala specifična zakonodaja, pod imenom avtorske pravice oz. copyright. Pred zlorabo ščiti izvirna avtorska dela. Za zlorabo se šteje nepooblaščeno razmnoževanje in distributiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela ter njegova objava.

Poznamo tudi creative commons, avtorsko licenco, ki izhaja iz svobodne kulture. Za razliko od licence copyright, ki dovoljuje samo določeno rabo, vse druge pa prepoveduje in mu grozi s sankcijami, creative commons tekste še naprej ponuja in šele potem dodaja pogoje.

Bralec

Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vojska, vera, industrija, uradovanje in trgovina. Vsiljujejo informacijski molk, kot učinkovito sredstvo za obvladovanje družbenih odnosov.

Prosta dostopnost (OA open access) - pojem, ki se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. Zadeva revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno besedilo. Ločimo prost dostop (poseganje v vsebino ni predvideno in dovoljeno) in prosto vsebino (informacije, besedila lahko poljubno spreminjamo). Pri objavah na spletiščih Wikimedije gre za drugi način. Vse tri literarnovedne revije (Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost) so v prostem dostopu takoj po izidu na papirju.

Avtorju smemo zaupati, če gre za uveljavljenega strokovnjaka. Z njim se lahko ne strinjamo, vendar pa mu verjamemo, da ob pisanju preverja informacije. Do mlajših avtorjev smo ponavadi manj zaupljivi, občasno tudi neupravičeno. Sicer je res, da imajo manj življenskih izkušenj, a so zato teoretično bolje podkovani, učinkoviteje znajo priti do informacij na spletu.

E-pošta

Poglavje je poučno. Bralcem so izpostavljene pogoste napake, ki jih delajo v komunikaciji po e-pošti, ob tem pa so pozvani k njihovi odpravi. Uporaba klasičnega dopisovanja je že skoraj zamrla, zato je pomembno (in potrebno), da se o novejši metodi še malo podučimo. Nezavedno delamo napake, ki se kažejo pri naslavljanju, nagovarjanju, poslavljanju in tudi pri vpisovanju številnih (nepotrebnih) poštnih naslovov. Četudi se morda komu sam naslov poglavja ne zdi zanimiv, pa ga kljub temu v branje priporočam vsem, saj je avtor z zabavnim izborom besed poskrbel, da je članek (poleg tega da je izobraževalen) zanimiv.

Aktivizem

Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme. Ne mara statističnih podatkov, saj naj bi ti, vedno lahko bili zlorabljeni. Strokovno recenziranje (angl. peer reviewing je utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Recenzenti so strokovnjaki, ki imajo priznano kompetenco za področje recenziranja, v skupnosti pa uživajo ugled. Slepa recenzija~kadar avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka. Dvojno slepa recenzija~kadar tudi recenzent nima podatka, kdo je avtor razprave, ki jo ocenjuje. Če želimo besedilo anonimizirati, gremo na ime datoteke v seznamu, in s klikom na desno miškino tipko odpremo lastnosti dokumenta. Tam izberemo možnost Briši lastnosti dokumenta. V Wikijih lahko vstavljamo slike, delamo tabele, uporabljamo matematične formule in tudi rišemo grafe. Za osnovno oblikovanje je potrebno zelo malo znanja:

• prazna vrstica pomeni odstavek
• zvezdica (*) napove novo enoto v seznamu
• naslove dodajamo z dvema enačajema, podnaslove pa s tremi
• ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma, krepkega pa s tremi
• sliko vstavimo prek menija
• povezave napravimo z oglatimi oklepaji

Naslov

Naslov je prva točka stika informacije z bralcem. Najbolj radikalen povzetek teksta, poskus skrčenja besedila na zgolj nekaj besed. Natančno mora izražati temo, pravopisno mora biti brezhiben, ne sme vsebovati okrajšav, biti v obliki stavka ali vprašanja, zapisan samo z velikimi črkami.

Povezanost samopodobe (self-concepta), zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih. --> Povezanost samopodobe, zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih.

Dnevni centri aktivnosti kot ena od alternativnih možnosti uresničevanja koncepta dejavnega staranja v skupnosti. -->Dnevni centri aktivnosti: Alternativni koncept dejavnega staranja v skupnosti.

Zmanjšanje razširjenosti uporabe bralnikov. --> Zmanjšanje uporabe bralnikov.

Vljudnostne govorne strategije pri izražanju nesoglasij in kritik v japonščini in slovenščini. --> Vljudnostne govorne strategije pri nesoglasjih in kritikah v japonščini in slovenščini.

Vpetost Daneta Zajca v sodobne slogovne tendence slovenske poezije. --> Dane Zajc in sodobna slogovna tendenca v slovenski poeziji.

Izvleček

Tudi sinopsis ali abstrakt, je krajša oblika povzetka. V največ 10 vrsticah.

Marja Boršnik je v svojih razpravah med drugim pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, pri čemer velja izpostaviti njeno stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka v teh svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro (njen vsebinski in/ali oblikovni element) in humor kot pomembni sestavini tovrstnega slovstva. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.) 

Marja Boršnik je izpostavila stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti estetika in etika pomembnejši od poučnosti. Depegogizacija poljudne književnosti ter igra in humor, sta pomembni sestavini. S tem je med prvimi vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Ključne besede

Poimenujemo ožja predmetna področja. Pri izbiri besed nismo svobodni. Izrazi morajo imeti terminološko težo in biti frekventni. Prav tako naj nam bosta v vodilo jedrnatost in kračina.

Slavistična revija

Slavistična revija je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede. Izhaja že od leta 1948, štirikrat letno. Njen prvi urednik, Anton Ocvirk je menil, da se je pojavila potreba po podrobnem razpravljanju o slovenski slovstveni besedi in preteklosti in oblikovali so časopis. Ko je uredniški stolček prevzel Jože Toporišič, je revija dobila večje oblikovne in vsebinske spremembe. Zelenkasto platnico je zamenjala rjavordeča, poenotili so način štetja strani, nova pa so tudi Navodila avtorjem, znotraj katerih je predpisan obseg razprav, kritik in poročil, jezik razprav in način citiranja. Zahtevan je tudi sinopsis in povzetek v tujem jeziku. Dodatna prednost revije je tudi spletna objava. Trenutni urednik je Miran Hladnik.

Sama sem dobila 3. številko Slavistične revije, letnik 2014. Najbolj me je pritegnil članek Aleksandre Derganc, z naslovom Še o glagolih premikanja v ruščini in slovenščini.

Ključne besede

• ruščina
• slovenščina
• glagoli premikanja
• glagolski vid
• идти-ходить

Avtorica obravnava razlike med glagoli premikanja, ki so inherentno povezani s prostorom, saj se premikanje dogaja kje drugje kot v prostoru. Mišljeni so predvsem ruski glagoli, ki tvorijo jasno in omejeno skupino, le-ta, pa obstaja v parih. Znotraj posamičnih členov parov obstaja besedotvorno, slovnično in pomensko razmerje. Ruski glagoli premikanja so sestavljeni iz glagolov determiniranega premikanja, in glagoli nedeterminiranega premikanja. V prispevku so obravnavane razlike med идти-ходить in iti-hoditi. Glagoli premikanja obstajajo v dvojicah. Stalno je pomensko razmerje, način predponskega tvorjenja novih dovršnikov in njihovih sekundarnih nedovršnikov ter določenih vrst glagolskega dejanja. Jezika sta si podobna, a kljub temu med njima obstajajo številne razlike.

• Aleksandra Derganc. Še o glagolih premikanja v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 62/3 (2014). 345−51. COBISS

Literarni zgodovinarji

Biografski članki literarnih zgodovinarjev najpogosteje obsegajo njihovo življenje;rojstvo in smrt, šolanje ter izobrazbo, podatke o delovanju, bivanju ter izbrano bibliografijo. Pri nekaterih so v dodatnem poglavju predstavljene tudi številne nagrade, priznanja in odlikovanja. Kot primer bi navedla Borisa A. Novaka, Jožeta Toporišiča, Marjo Boršnik ter Alfonza Gspana.

Bolj podrobno sem pregledala biografski članek o Marji Boršnik.

Marja Boršnik se je rodila leta 1906 v Borovnici. V Ljubljani je leta 1925 na realni gimnaziji maturirala, ter se vpisala na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Diplomirala je iz zgodovine slovenske književnosti z južnoslovanskimi književnostmi, primerjalne književnosti s teorijo književnosti in zgodovine slovenskega jezika, narodne zdogovine in nemškega jezika s književnostjo. Poučevala je na gimnazijah v Ljubljani, na Ptuju, Celju ter tudi v Srbiji. Na filozofski fakulteti je opravila profesorski izpit, kasneje pa tu promovirala z disertacijo Razvoj in pomen Aškerčeve socialne miselnosti in socialne pesmi. Zaradi sodelovanja v OF je bila v času druge svetovne vojne aretirana in obsojena na 12 let ječe. Po kapitulaciji Italije so jo izpustili, skupaj s svojo edino hčerko, Francko Premk. Bila je rerefentka za učbenike na oddelku za šolstvo, bila je v uredniškem odboru zbirke Klasje, nekaj časa je predsedovala Slavističnemu društvu Slovenije. Leta 1948 je bila imenovana za docentko na oddelku za slavistiko na ljubljanski Filozofski fakulteti. Leta 1958 upokoji, a se kot redna profesorica za zgodovino slovenske književnosti vrne že naslednje leto. Prav tako je bila urednica Slavistične revije in revije Jezik in slovstvo. Prejela je Kidričevo nagrado za življenjsko delo na področju slovenske literarne zgodovine, bila je izvoljena za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter imenovana za zaslužno profesorico Filozofske fakultete. Umrla je leta 1928 na Mljetu.

Dela:

• Aškerc: življenje in delo (1939).
• Pregled slovenskega slovstva (1948).
• Fran Celestin (1951).
• Prežihov zbornik (1957).

Ostali literarni zgodovinarji:

• Lado Kralj
• Tine Hribar
• Alfons Gspan
• Silvo Fatur
• Ivan Pregelj
• Silva Trdina

Srečanje s Slovlitom

23.2.2015

Članek objavljen 23.2.2015 je vabilo na literarni pogovor. Priredil ga je KD Kraški dom v sodelovanju z OŠ Alojza Gradnika in Fakulteto za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Literarni pogovor Gradnikove poti v Trst, z doc. dr. Ano Toroš s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici je vodila Faniela Stekar, mag. slov. Dogodek se je odvil v petek, 27.februarja, ob 18.30, v kulturnem domu na Colu, v občini Repentabor. Uvodni govor je vodila prof. dr. Fedora Ferluga - Petronio, program pa so sooblikovali še Maruška Guštin in učenci OŠ Alojza Gradnika na Colu. Na dogodku je bil prisoten tudi Sergej Gradnik, pesnikov sin.

Literarnovedni dogodek

Na Slovlitu sem zasledila, da je bilo na Bledu, 7.1.2016 organizirano predavanje o Marji Boršnik. Prvo damo slovenistike sta predstavili ddr. Franca Premk in dr. Eva Premk Bogataj.Osredotočili sta se na njeno življenje in delo. Dogodek je organiziralo Muzejsko društvo Bled.

Kritike

Dimitrij Rupel in njegov Maks

Dimitrij Rupel: Maks. Koper: Lipa, 1983. COBISS

Na Cobissu sem o izbranem delu našla dve kritiki:

• Drago Bajt: Dimitrij Rupel: Maks. Zapisi na robovih. 1986. 93-96. COBISS
• Nina Belcijan: Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni. Ljubljana: 2003. COBISS

Slovenski literarni kritiki

Slovenski literarni kritiki do prve polovice 20. stoletja: Alojz Rebula, Taras Kermauner, Janko Kos, Niko Grafenauer, Dimitrij Rupel, Drago Bajt, Aleš Debeljak... Med slovenske literarne kritike druge polovice 20. stoletja pa sodijo: Tina Kozin, Brane Senegačnik, Vanesa Matajc, Urban Vovk, Taja Kramberger, Gabriela Babnik in drugi.

Kritike do 2. sv. vojne bomo dobili v zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova, 1–2 , kritike po vojni v Slovenski bibliografiji, v Cobissu, NUK-u, ter v drugih katalogih.