Ana Marija Jevšenak

Domače naloge

Prva domača naloga (4.10.)

Slovenka v tirolskih gorah

Druga domača naloga (11.10.)

Srečanje s Sodobnostjo

Ko sem Sodobnost, to je revija za književnost in kulturo, prvič prijela v roke, sem pomislila, da se notri skrivajo samo dolgočasni in dolgi članki. Mogoče je na to misel vplivala tudi siva barva naslovnice. Vseeno sem jo pričela listati. Čeprav so naslovi zelo mikavni, sem se odločila, da bom prebrala samo poezijo in še to le nekatere pesmi, saj menim, da poezije ne smeš brati masovno. Boljše je, da prebereš samo eno pesem in ji pustiš, da v tebi odmeva. Izbrala sem si torej pesem Aleša Štegerja, jo prebrala in pustila, da je zaplavala po zraku, ki sem ga dihala tisti večer.

Tretja domača naloga (18.10.)

Slavistična revija

Strokovna revija: zelo dolgi članki, z dolgim in zapletenim naslovom, vsi enako strogo urejeni. Zaradi tega izgleda revija tako monotona in neprivlačna. Med listanjem po njej sem se ustavila pri članku Urške Perenič z naslovom Beatin dnevnik Luize Pesjak: dogajalni prostor romana in ga prebrala. Bila sem presenečena, saj je bil članek zelo zanimiv.

Bolj me je pritegnila leposlovna revija, saj me leposlovje že od nekdaj zanima. Že na pogled je bolj privlačna, njena vsebina pa je lažje razumljiva kot pa strokovni članki, ki vsebujejo mnogo meni neznanih besed.

Četrta domača naloga

Separat

Tanka knjižica z belo naslovnico brez naslova. Izgledalo je zelo skrivnostno. Radovedno sem knjižico odprla in prebrala: Fran Zadravec, Položaj slovanskih, romanskih in germanskih literatur pri Slovencih v obdobju med 1918 in 1941. Izgledalo je zanimivo, zato sem se odločila, da bom ta separat tudi prebrala. Tako sem izvedela nekaj bolj ali manj zanimivih dejstev. V obdobju med dvema vojnama je bila najbolj priljubljena slovanska literatura, zelo navdušeni so bili tudi nad francosko. Najmanjše zanimanje pa so pokazali za italijansko literaturo. Precej zanimiv pa je tudi podatek, da so Slovenci od leta 1933 ohranjali interes predvsem za tiste nemške pisatelje, ki jih je Hitler izgnal in so bili, kakor jih avtor imenuje, nemška vest na begu.

Zanimivo, kaj vse se lahko skriva za praznimi belimi platnicami.

Peta domača naloga

SlovLit

Na svetovni dan knjige, leta 2013, je bilo na SlovLitu objavljeno povabilo k sodelovanju na Škrabčevih dnevih. Jezikovni simpozij je do leta 2007 organiziral frančiškanski samostan Kostanjevica v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije, nato pa je vodenje predal Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici, z željo, da se dejavnost nadaljuje v krajih, kjer je Stanislav Škrabec preživel večino svojega ustvarjalnega življenja. Škrabčevi dnevi bodo oziroma so potekali 18. oktobra 2013. Programsko-organizacijski odbor pa vse lepo vabi k sodelovanju.

Nova pisarija

Uvod

• V začetku 19. stol. je pismenost pomenila slovnico.
• Danes pismenost pomeni znanje branja in pisanja, toda ta pojem se že umika širšemu pomenu: znanje, poznavanje česa sploh.

Prešernova Nova piserija

• satirična pesnitev
• 2. zvezek KČ, 1831
• prvotni naslov: Kranjska pisarija

Pismenost

• biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
• danes določa prag civiliziranosti
• kaj je danes pismenost?
• pismenost = sposobnost sprejemanja in razumevanja informacij in sposobnost tvorjenja informacij
• obvezna aktivna udeležba v komunikaciji
• pomen kreativnosti, kot zadnji cilj opismenjevanja
• splošna pismenost: spretnost, da se znajdeš v vsakdanji komunikaciji
• novodobna pismenost
• višja oblika pismenosti: sposobnost tvorjenja besedil in razširjanja besedil v javnosti

Informacijska družba

• ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
• tiskana knjiga: njena civilizacijska vloga je marginalizirana
• digitalna informacija ni ranljivejša od natisnjene

Wikiji

• neprofitna org. Wikimedia
• e nciklopedičen slog; jedernato in jasno, brez dolgovezenja
• Wikiwiki (havajsko pomeni res hitro)
• jedro Wikipedia, 2001
• vzorčna oblika sodobne pismenosti
• nagovarjanje k sodelovanju; ne samo, da dobimo določeno informacijo, ampak, da tudi kaj prispevamo
• merjenje vitalnosti jezika in njihovo sposobnost preživetja (kvaliteta člankov)
• V 16. stol. se razvitost jezika meri po prevodu Biblije (slovenščina je bila 11. jezik s prevodom Biblije).
• lestvica jezikov na Wikipediji: slovenščina je okrog 40. mesta)
• vsebuje 260 jezikov, delež ang pada, čeprav jo je še vedno največ
• slovenska Wikipedija od leta 2002
• avtorstvo kot ovira kreativnosti posameznika in njegove svobode
• cilj: ohranjanje in spodbujanje kreativnosti in svobode
• kredibilnost objav
• prost dostop do informacij in svobodno objavljanje
• povečanje dostopnosti znanstvenih informacij
• "Mesto spomina", veliko zgodovinjskih podatkov

Wikiji in šola

• • šola kot prisila, ni veselja do izobraževanja
  • Uporaba Wikipedije te prisili, da ne narediš nekaj zaradi šole same, ampak v odgovornem odnosu do skupnosti.

Avtor

• do 60. leta 20. stol. je bila lit. zgo. usmerjena k avtorju
• naslednja generacija se od avtorja preusmeri k besedilu; anonimnost umetniškega dela
• v 80. letih se pozornost preusmeri k bralcu

Motivacija za pisanje

• etično sprejemljivo pisanje: izvira iz zanimanja za temo samo
• etična problematika: avtorski napuh
• bolezenska motivacija: pisanje zaradi pisanja samega
• pismenost (4 področja): vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oziroma novinarsko

Izbira jezika

• jezik znanstvenih objav:
  • globalna javnost: angleščina
  • domača publika: slovenščina
• naloga: spoznanje in vednost o slovenističnih rečeh razširiti preko meja nacionalne filologije in preko meja jezika

Izbira teme

• ljubezen do izbrane teme se pojavi ob intenzivnem ukvarjanju z njo
• ni dobrih in slabih tem
• spregeledane in zamolčane teme

Vaje v pisanju

• najprej se mora pisec navaditi na orodje
• pri pomnenju črk je pisanje bolj učinkovito kot tipkanje
• osnovna navodila za urejanje na Wikijih

Usoda avtorstva

• pomemben družbeni status (včasih)
• Soavtorstvo
  • Wikiji in druge oblike kolektivnega pisanja pomagajo pisce odpreti za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja
  • skupinsko avtorstvo tudi v Wikiknjigah
  • navodila pri skupinskem oblikovanju nekega teksta
  • soavtorstvo uničuje napuh avtorja; avtor ne piše več zaradi svojega imena, ampak za skupno dobro
  • takšni teksti so označeni z licenco cc

Objavljanje

• zelo pomembno za avtorstvo; pridobitev ugled, pozornosti
• danes je objavljanje veliko lažje, še posebno objavljanje na spletu
• z internetom se rodi nov pomen izraza "postaviti besedilo"
• včasih pri objavi veliko ovir, cenzura ipd.
• postaviti besedilo na splet ni enako objaviti (ta besedila na lažje najdeš na spletu)
• objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi
• avtorjeva licenca odloča ali ima besedilo na spletu status objave ali ne
• besedilo mora biti ustrezno opremljeno (ključne besede, linki, kazalo ...)
• nasprotje med pravico do informiranosti in pravico do zasebnosti (v pravni praksi ima trenutno prednost)

Množični um ali pametna množica

• številni izrazi za način organizacije znanja v informacijski družbi (množični um, kolektivna pamet, množična zavest ...)
• cilj: korist za vsakega člana skupnosti
• izmenjava množične vednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, ki je značilna za množične medije, je samokreativna in se sama promovira.
• pomen znanja kot javne dobrine, mora biti zastonj
• splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki
• metafora babilonskega stolpa
• pravična porazdelitev znanja, zunaj obsega zanimanja javnosti
• Wikipedija, za razliko od preteklih obdobij, znanje gradi od spodaj navzgor in združuje izhodiščni lokalni interes z globalnim.
• Jaron Lanier, Wikipedija kot primer "vladavine drhali"
• nezaupanje in graja zaradi anonimnega avtorstva
• množica ni zmožna vladati sama sebi (totalitarizmi), masovnost je nevarna, išče močnega voditelja (razsvetljensko oz. kantovsko stališče)
• skupnost je skupnost posameznikov, sodobna množica je sublimna, ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev (postliberalno-demokratično stališče)
• množica v socialni sodobni teoriji pomeni konstruktivno kreativno silo
• Wikipedija izrablja pamet množice, crowdsourcing (neologizem množičenje); množica posameznikov, vsak s svojim prispevkom, deluje v korist skupnosti

Avtorske licence

• besedilo kot rezultat pisanja; različne def.
• iz pravnega zornega kota je tekst intelektualna lastnina.
• zakonodaja copyright oz. avtorske pravice
• težave pri glasbi, filmih, fotografiji, besedil v digitalni obliki, arhitekturi ...
• Creative commons; alternativni pravni koncept primeren za promet z besedili v digitalnem času

• Creative commons
  • v slo. ustvarjalna gmajna
  • je avtorska licenca ki ne izhaja iz kulture dovoljenja (copyright) ampak in svobodne kulture
  • namen: lajšanje dostopa do intelektualnih proizvodov
  • 4 vrste licenc
  • licence cc
  • licenca "svobodne kulture" uporabnikom dovoljuje spreminjati delo
  • licenca cc 4.0 priznava avtorstvo, avtor je naveden

• Copyright
  • zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo
  • problematičnost: preveč poudarja avtorstvo, da izvira iz izkušenj s tiskanimi objavami in da intelektualne proizvode v prvi vrsti obravnava kot lastnino in ne kot javno dobrino
  • ZDA
  • izvirno delo: minimalna količina kreativnosti
  • zaščitena dela do 70 let po smrti oz. anonimna dela pa 70 let po objavi
  • avtor lahko od avtorskih pravic odstopi ali lastništvo proda
  • za dovoljenje uporabe gradiv, ki še niso v javni lasti, ni potrebno prositi, če je uporaba/ javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije ...
  • poštena uporaba (fair use)
  • odpor avtorjev do spletne objave pod licenco cc
  • vse kar je na spletu ni prosto uporabno

Bralec

Prosti dostop

• zahteva po prosti dostopnosti inf. z vseh mogočih področij
• prepričanje, da mora biti osnovno znanje (osnovno, srednje in visoko šolstvo) prosto dostopno
• dostopnost do inf. včasih
• Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.
• Država s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča.
• digitalizacija svetovne knjižne zaloge; Googlove Knjige
• cvropske knjižnice; Europeana
• nezaupljivost do inf. družbe je neutemeljena in krivična
• informacijski molk
• kooperativnost je civilizacijsko višja oblika odnosov
• znanstvene objave so bolj prosto dostopne kot literarne
• prosta ali odprta dostopnost
• prosti dostop ni enako prosta vsebina
• prost (zlati, zeleni, siv, hibridni, zakasnjeni, platinasti) in odprt dostop
• Založbe
• Repozitoriji

Varovanje zasebnosti

Kredibilnost

• zanseljivost urednikove presoje o objavljenem tekstu
• Sokalova potegavščina

Aktivizem

• vprašanje objektivnosti
• humanisti so izurjeni za odkrivanje napak v navedezno urejenem svetu in ne za njihovo reševanje, to je naloga znanosti
• kritična refleksija in aktivizem
• izkoriščanje

Avtorstvo

• inštitucionalna vezanost avtorja
• samozaložbe
• starost in zanesljivost del
• kritičnost in verodostojnost del

Strokovno recenziranje

• v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih inf. od nekredibilnih
• formaliziran recenzijski postopek je prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije
• javno recenziranje
• anonimizacija postopka
• dvojna slepa recenzija
• trije možni izidi: sprejem čalnka, zavrnitev ali pogojni sprejem

Pravopis

• nepoznavanje pravopisa vzbudi dvom o kredibilnosti dela
• Ločila
  • razlika med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem
  • narekovaji
  • citati
  • dvopičje, v Cobissu kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa, stavi ga nestično
  • tropičje
  • podpičje
  • pravopis se spreminja
  • raba rodilnika pri zanikanju
• velike začetnice

Digitalna pismenost

• formati besedil
  • txt
  • doc, docx, rtf, odt
  • htm, html
  • pdf
  • besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kjer nimajo končnic
• besedilo v wikijih
• vaje v wikijih
• sporočanje popravkov in komentarjev
  • lektor, urednik ali mentor mora svoje posege v besedilo jasno označiti

Navajanje

• Srce humanistične znanosti je »citat«, reprodukcija plus navedba vira
• čemu sploh citiramo
  • pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti
  • avtorju, tvorcu informacije se pripisuje prevelik pomen
  • odpor do skupnega in bolj ali manj anonimnega objavljanja
  • delo preide v javno last 70 let po avtorjevi smrti
  • copyright
  • v akademskem pisanju naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20%
• prepisovanje
  • plagiat: tuje znanje se uporablja kot lastno, brez navedbe vira
  • naslovov in sloga ni mogoče patentirati
• citatna industrija
  • citatni indeks
    • splošna citatna indeksa Scopus in Web of Science (WoS)
    • citatna podatkovna zbirka Google Scholar
  • faktor vpliva (IF impact factor), št., ki kaže stopnjo uglednosti znanstvene revije
    • so kulturno pristranske meritve
  • slovenske znanstvene revije
    • Primerjalna književnost
    • Slavistična revija
    • Dve domovini
    • Jezik in slovstvo
    • Razprave SAZU
    • Studia mythologica Slavica
    • Knjižnica
    • Phainomena
    • Acta Neophilologica
    • Traditiones
    • Slavia Centralis (Maribor)
    • Verba Hispanica
    • tudi Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi ...
• citatni slogi
  • APA, MLa, AMA, čikaški, wikipwdijski
• tehnika citiranja
  • opombe
  • kratki sklici
  • označevanje navedkov
  • od kod vse citiramo
  • viri in literatura
  • zaslon in papir
• zgledi
  • knjiga
  • članek v zborniku
  • poglavje
  • spremna beseda
  • razprava v reviji
  • članek v častniku
  • članek na dLibu
  • encikopedijsko geslo
  • forum
  • spletni tečaj
  • blog
  • članek na spletišču
  • zapis v podatkovni zbirki
  • diplomska naloga
  • prosojnice, video predavanja, animacije
  • zemljevid
  • fotografija
  • risba
  • glasbeno delo
  • radijska, televizijska oddaja in filmi
  • napake pri citiranju
  • navajanje na Wikipediji