Ana Marija Jevšenak

Domače naloge

Prva domača naloga (4.10.)

Druga domača naloga (11.10.)

Srečanje s Sodobnostjo

Ko sem Sodobnost, to je revija za književnost in kulturo, prvič prijela v roke, sem pomislila, da se notri skrivajo samo dolgočasni in dolgi članki. Mogoče je na to misel vplivala tudi siva barva naslovnice. Vseeno sem jo pričela listati. Čeprav so naslovi zelo mikavni, sem se odločila, da bom prebrala samo poezijo in še to le nekatere pesmi, saj menim, da poezije ne smeš brati masovno. Boljše je, da prebereš samo eno pesem in ji pustiš, da v tebi odmeva. Izbrala sem si torej pesem Aleša Štegerja, jo prebrala in pustila, da je zaplavala po zraku, ki sem ga dihala tisti večer.

Tretja domača naloga (18.10.)

Slavistična revija

Strokovna revija: zelo dolgi članki, z dolgim in zapletenim naslovom, vsi enako strogo urejeni. Zaradi tega izgleda revija tako monotona in neprivlačna. Med listanjem po njej sem se ustavila pri članku Urške Perenič z naslovom Beatin dnevnik Luize Pesjak: dogajalni prostor romana in ga prebrala. Bila sem presenečena, saj je bil članek zelo zanimiv.

Bolj me je pritegnila leposlovna revija, saj me leposlovje že od nekdaj zanima. Že na pogled je bolj privlačna, njena vsebina pa je lažje razumljiva kot pa strokovni članki, ki vsebujejo mnogo meni neznanih besed.

Četrta domača naloga

Separat

Tanka knjižica z belo naslovnico brez naslova. Izgledalo je zelo skrivnostno. Radovedno sem knjižico odprla in prebrala: Fran Zadravec, Položaj slovanskih, romanskih in germanskih literatur pri Slovencih v obdobju med 1918 in 1941. Izgledalo je zanimivo, zato sem se odločila, da bom ta separat tudi prebrala. Tako sem izvedela nekaj bolj ali manj zanimivih dejstev. V obdobju med dvema vojnama je bila najbolj priljubljena slovanska literatura, zelo navdušeni so bili tudi nad francosko. Najmanjše zanimanje pa so pokazali za italijansko literaturo. Precej zanimiv pa je tudi podatek, da so Slovenci od leta 1933 ohranjali interes predvsem za tiste nemške pisatelje, ki jih je Hitler izgnal in so bili, kakor jih avtor imenuje, nemška vest na begu.

Zanimivo, kaj vse se lahko skriva za praznimi belimi platnicami.

Peta domača naloga

SlovLit

Na svetovni dan knjige, leta 2013, je bilo na SlovLitu objavljeno povabilo k sodelovanju na Škrabčevih dnevih. Jezikovni simpozij je do leta 2007 organiziral frančiškanski samostan Kostanjevica v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije, nato pa je vodenje predal Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici, z željo, da se dejavnost nadaljuje v krajih, kjer je Stanislav Škrabec preživel večino svojega ustvarjalnega življenja. Škrabčevi dnevi bodo oziroma so potekali 18. oktobra 2013. Programsko-organizacijski odbor pa vse lepo vabi k sodelovanju.

Nova pisarija

Uvod

V začetku 19. stol. je pismenost pomenila slovnico.
Danes pismenost pomeni znanje branja in pisanja, toda ta pojem se že umika širšemu pomenu: znanje, poznavanje česa sploh.

Prešernova Nova piserija

satirična pesnitev
2. zvezek KČ, 1831
prvotni naslov: Kranjska pisarija

Pismenost

biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
danes določa prag civiliziranosti
kaj je danes pismenost?
pismenost = sposobnost sprejemanja in razumevanja informacij in sposobnost tvorjenja informacij
obvezna aktivna udeležba v komunikaciji
pomen kreativnosti, kot zadnji cilj opismenjevanja
splošna pismenost: spretnost, da se znajdeš v vsakdanji komunikaciji
novodobna pismenost
višja oblika pismenosti: sposobnost tvorjenja besedil in razširjanja besedil v javnosti

Informacijska družba

ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
tiskana knjiga: njena civilizacijska vloga je marginalizirana
digitalna informacija ni ranljivejša od natisnjene

Wikiji

neprofitna org. Wikimedia
e nciklopedičen slog; jedernato in jasno, brez dolgovezenja
Wikiwiki (havajsko pomeni res hitro)
jedro Wikipedia, 2001
vzorčna oblika sodobne pismenosti
nagovarjanje k sodelovanju; ne samo, da dobimo določeno informacijo, ampak, da tudi kaj prispevamo
merjenje vitalnosti jezika in njihovo sposobnost preživetja (kvaliteta člankov)
V 16. stol. se razvitost jezika meri po prevodu Biblije (slovenščina je bila 11. jezik s prevodom Biblije).
lestvica jezikov na Wikipediji: slovenščina je okrog 40. mesta)
vsebuje 260 jezikov, delež ang pada, čeprav jo je še vedno največ
slovenska Wikipedija od leta 2002
avtorstvo kot ovira kreativnosti posameznika in njegove svobode
cilj: ohranjanje in spodbujanje kreativnosti in svobode
kredibilnost objav
prost dostop do informacij in svobodno objavljanje
povečanje dostopnosti znanstvenih informacij
"Mesto spomina", veliko zgodovinjskih podatkov

Wikiji in šola

- šola kot prisila, ni veselja do izobraževanja
- Uporaba Wikipedije te prisili, da ne narediš nekaj zaradi šole same, ampak v odgovornem odnosu do skupnosti.

Avtor

do 60. leta 20. stol. je bila lit. zgo. usmerjena k avtorju
naslednja generacija se od avtorja preusmeri k besedilu; anonimnost umetniškega dela
v 80. letih se pozornost preusmeri k bralcu

Motivacija za pisanje

etično sprejemljivo pisanje: izvira iz zanimanja za temo samo
etična problematika: avtorski napuh
bolezenska motivacija: pisanje zaradi pisanja samega
pismenost (4 področja): vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oziroma novinarsko

Izbira jezika

jezik znanstvenih objav:
- globalna javnost: angleščina
- domača publika: slovenščina
naloga: spoznanje in vednost o slovenističnih rečeh razširiti preko meja nacionalne filologije in preko meja jezika

Izbira teme

ljubezen do izbrane teme se pojavi ob intenzivnem ukvarjanju z njo
ni dobrih in slabih tem
spregeledane in zamolčane teme

Vaje v pisanju

najprej se mora pisec navaditi na orodje
pri pomnenju črk je pisanje bolj učinkovito kot tipkanje
osnovna navodila za urejanje na Wikijih

Usoda avtorstva

pomemben družbeni status (včasih)
Soavtorstvo
- Wikiji in druge oblike kolektivnega pisanja pomagajo pisce odpreti za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja
- skupinsko avtorstvo tudi v Wikiknjigah
- navodila pri skupinskem oblikovanju nekega teksta
- soavtorstvo uničuje napuh avtorja; avtor ne piše več zaradi svojega imena, ampak za skupno dobro
- takšni teksti so označeni z licenco cc

Objavljanje

zelo pomembno za avtorstvo; pridobitev ugled, pozornosti
danes je objavljanje veliko lažje, še posebno objavljanje na spletu
z internetom se rodi nov pomen izraza "postaviti besedilo"
včasih pri objavi veliko ovir, cenzura ipd.
postaviti besedilo na splet ni enako objaviti (ta besedila na lažje najdeš na spletu)
objaviti besedilo pomeni postaviti dokument z namenom, da ga najde in prebere čim več ljudi
avtorjeva licenca odloča ali ima besedilo na spletu status objave ali ne
besedilo mora biti ustrezno opremljeno (ključne besede, linki, kazalo ...)
nasprotje med pravico do informiranosti in pravico do zasebnosti (v pravni praksi ima trenutno prednost)

Množični um ali pametna množica

številni izrazi za način organizacije znanja v informacijski družbi (množični um, kolektivna pamet, množična zavest ...)
cilj: korist za vsakega člana skupnosti
izmenjava množične vednosti deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, ki je značilna za množične medije, je samokreativna in se sama promovira.
pomen znanja kot javne dobrine, mora biti zastonj
splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki
metafora babilonskega stolpa
pravična porazdelitev znanja, zunaj obsega zanimanja javnosti
Wikipedija, za razliko od preteklih obdobij, znanje gradi od spodaj navzgor in združuje izhodiščni lokalni interes z globalnim.
Jaron Lanier, Wikipedija kot primer "vladavine drhali"
nezaupanje in graja zaradi anonimnega avtorstva
množica ni zmožna vladati sama sebi (totalitarizmi), masovnost je nevarna, išče močnega voditelja (razsvetljensko oz. kantovsko stališče)
skupnost je skupnost posameznikov, sodobna množica je sublimna, ne potrebuje več avtoritativnih voditeljev (postliberalno-demokratično stališče)
množica v socialni sodobni teoriji pomeni konstruktivno kreativno silo
Wikipedija izrablja pamet množice, crowdsourcing (neologizem množičenje); množica posameznikov, vsak s svojim prispevkom, deluje v korist skupnosti

Avtorske licence

besedilo kot rezultat pisanja; različne def.
iz pravnega zornega kota je tekst intelektualna lastnina.
zakonodaja copyright oz. avtorske pravice
težave pri glasbi, filmih, fotografiji, besedil v digitalni obliki, arhitekturi ...
Creative commons; alternativni pravni koncept primeren za promet z besedili v digitalnem času

Creative commons
- v slo. ustvarjalna gmajna
- je avtorska licenca ki ne izhaja iz kulture dovoljenja (copyright) ampak in svobodne kulture
- namen: lajšanje dostopa do intelektualnih proizvodov
- 4 vrste licenc
- licence cc
- licenca "svobodne kulture" uporabnikom dovoljuje spreminjati delo
- licenca cc 4.0 priznava avtorstvo, avtor je naveden

Copyright
- zakon o avtorski in sorodnih pravicah, ščiti izvirna avtorska dela pred zlorabo
- problematičnost: preveč poudarja avtorstvo, da izvira iz izkušenj s tiskanimi objavami in da intelektualne proizvode v prvi vrsti obravnava kot lastnino in ne kot javno dobrino
- ZDA
- izvirno delo: minimalna količina kreativnosti
- zaščitena dela do 70 let po smrti oz. anonimna dela pa 70 let po objavi
- avtor lahko od avtorskih pravic odstopi ali lastništvo proda
- za dovoljenje uporabe gradiv, ki še niso v javni lasti, ni potrebno prositi, če je uporaba/ javna prezentacija v prostorih zakonitega lastnika kopije ...
- poštena uporaba (fair use)
- odpor avtorjev do spletne objave pod licenco cc
- vse kar je na spletu ni prosto uporabno

Bralec

Prosti dostop

zahteva po prosti dostopnosti inf. z vseh mogočih področij
prepričanje, da mora biti osnovno znanje (osnovno, srednje in visoko šolstvo) prosto dostopno
dostopnost do inf. včasih
Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.
Država s svojimi inštitucijami in zakonodajo na marsikaterem področju prej ovira dostop do znanja, kot ga omogoča.
digitalizacija svetovne knjižne zaloge; Googlove Knjige
cvropske knjižnice; Europeana
nezaupljivost do inf. družbe je neutemeljena in krivična
informacijski molk
kooperativnost je civilizacijsko višja oblika odnosov
znanstvene objave so bolj prosto dostopne kot literarne
prosta ali odprta dostopnost
prosti dostop ni enako prosta vsebina
prost (zlati, zeleni, siv, hibridni, zakasnjeni, platinasti) in odprt dostop
Založbe
Repozitoriji

Varovanje zasebnosti

Kredibilnost

zanseljivost urednikove presoje o objavljenem tekstu
Sokalova potegavščina

Aktivizem

vprašanje objektivnosti
humanisti so izurjeni za odkrivanje napak v navedezno urejenem svetu in ne za njihovo reševanje, to je naloga znanosti
kritična refleksija in aktivizem
izkoriščanje

Avtorstvo

inštitucionalna vezanost avtorja
samozaložbe
starost in zanesljivost del
kritičnost in verodostojnost del

Strokovno recenziranje

v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih inf. od nekredibilnih
formaliziran recenzijski postopek je prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije
javno recenziranje
anonimizacija postopka
dvojna slepa recenzija
trije možni izidi: sprejem čalnka, zavrnitev ali pogojni sprejem

Pravopis

nepoznavanje pravopisa vzbudi dvom o kredibilnosti dela
Ločila
- razlika med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem
- narekovaji
- citati
- dvopičje, v Cobissu kot separator med polji bibliografskega kataložnega zapisa, stavi ga nestično
- tropičje
- podpičje
- pravopis se spreminja
- raba rodilnika pri zanikanju
velike začetnice

Digitalna pismenost

formati besedil
- txt
- doc, docx, rtf, odt
- htm, html
- pdf
- besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kjer nimajo končnic
besedilo v wikijih
vaje v wikijih
sporočanje popravkov in komentarjev
- lektor, urednik ali mentor mora svoje posege v besedilo jasno označiti

Navajanje

Srce humanistične znanosti je »citat«, reprodukcija plus navedba vira
čemu sploh citiramo
- pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti
- avtorju, tvorcu informacije se pripisuje prevelik pomen
- odpor do skupnega in bolj ali manj anonimnega objavljanja
- delo preide v javno last 70 let po avtorjevi smrti
- copyright
- v akademskem pisanju naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20%
prepisovanje
- plagiat: tuje znanje se uporablja kot lastno, brez navedbe vira
- naslovov in sloga ni mogoče patentirati
citatna industrija
- citatni indeks
  - splošna citatna indeksa Scopus in Web of Science (WoS)
  - citatna podatkovna zbirka Google Scholar
- faktor vpliva (IF impact factor), št., ki kaže stopnjo uglednosti znanstvene revije
  - so kulturno pristranske meritve
- slovenske znanstvene revije
  - Primerjalna književnost
  - Slavistična revija
  - Dve domovini
  - Jezik in slovstvo
  - Razprave SAZU
  - Studia mythologica Slavica
  - Knjižnica
  - Phainomena
  - Acta Neophilologica
  - Traditiones
  - Slavia Centralis (Maribor)
  - Verba Hispanica
  - tudi Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi ...
citatni slogi
- APA, MLa, AMA, čikaški, wikipwdijski
tehnika citiranja
- opombe
- kratki sklici
- označevanje navedkov
- od kod vse citiramo
- viri in literatura
- zaslon in papir
zgledi
- knjiga
- članek v zborniku
- poglavje
- spremna beseda
- razprava v reviji
- članek v častniku
- članek na dLibu
- encikopedijsko geslo
- forum
- spletni tečaj
- blog
- članek na spletišču
- zapis v podatkovni zbirki
- diplomska naloga
- prosojnice, video predavanja, animacije
- zemljevid
- fotografija
- risba
- glasbeno delo
- radijska, televizijska oddaja in filmi
- napake pri citiranju
- navajanje na Wikipediji