Aleks Birsa Jogan

Študent slovenistike in sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Moje domače naloge

• Vladimir Levstik: Pepelnica
• Razmišljanje o Slavistični reviji
• Srečanje s tipkanjem

Literatura v mojem življenju

Kolikšen del mojega življenja zavzema literatura? Od prvega oktobra oziroma od začetka študija zagotovo večji del kot pred tem, saj je literatura postala eden izmed ključnih elementov mojega izobraževanja, s tem pa, upam, tudi življenja in delovanja. Tudi sicer z veseljem sežem po literaturi, a sem v prostem času, se razume, tudi nekoliko bolj izbirčen. Posebno ljubezen namreč gojim do poezije, posebej do intimistične lirike. Ob tem skušam tudi sam zapisati kakšno besedilo, ne bi pa se rad hvalil s svojo ustvarjalnostjo, saj si vse preredko vzamem čas, da bi zbral misli in besede ter jih zapisal. Upam, da se bo to kmalu spremenilo.

Dogodki, povezani s književnostjo

18. 11. 2018: Pohod po Vertovčevih poteh

Matija Vertovec je bil duhovnik, zgodovinar, vinogradnik in strokovni pisec iz Jakulinov pri Šmarjah na Vipavskem. Znal je več tujih jezikov, kar mu je koristilo pri pisanju strokovnih člankov v slovenščini. Pisal je o zgodovini, geografiji, kemiji, astronimiji in kmetijstvu, njegovo najbolj znano delo je Vinoreja za Slovence. Objavljal je tudi v Bleiweisovih Novicah.

Več o pohodu na spletni strani: http://www.vipavskadolina.si/aktivno/pohodnistvo/organizirani-pohodi/pohod-po-vertovcevih-poteh.

Razmišljanje o Slavistični reviji

Slavistična revija ... Na prvi pogled gre za dolgočasno publikacijo brez slik, razgibanega besedila in oblike, a njena notranjost zagotovo ponuja veliko več. Morda je moj prvi vtis posledica navajenosti na barvite revije in časopise, ki bralce s tem vabijo k branju, in se bom zato moral naučiti nečesa novega – da je v akademskih krogih privlačna že zgolj vsebina. Mogoče je vzrok mojih misli tudi dejstvo, da prvič vstopam v univerzitetni svet in se na strokovna besedila šele navajam. Priznam, da jih niti ne razumem najbolje.

Želim si, da me ta nova oblika ne bi prestrašila, temveč da bi se z njo pogumno spopadel in odpotoval na lov za novimi vedenji. Kako mi lahko taka literatura pri tem pomaga? Ravno s svojo strokovnostjo, saj mi ponuja širok spekter podatkov in dejstev, na katera sam ne bi nikoli pomislil. Upam torej, da bom čez nekaj let tovrstne razprave bolje razumel in s tem vstopil v razkošni svet jezika.

Srečanje s tipkanjem

Tipkanje sploh ni tako tako enostavna dejavnost, kot se mogoče zdi. Pri pretipkavanju literarnih besedil iz starejših časopisov ne gre le za golo podvajanje besedila, temveč za skrbno preverjanje, saj javno objavljanje tovrstnih besedil v sebi nosi tudi neko vrsto odgovornosti do tistih, ki jih bodo brali in uporabljali. Besedila je zato treba natančno pretipkati oziroma prekopirati, popraviti nastale napake, jih opremiti z metajezikovnimi podatki in označiti predloge za korekture (ko zaradi slabe kakovosti tiska ni mogoče natančno določiti, za katero črko ali znak gre). Pri tipkanju torej pretipkovalec spozna dvoje: da je vsako tovrstno delo tudi neke vrste odgovornost in je ob enem še poučna dejavnost.

Slovlit

Na spletni portal Slovlit sem se prijavil šele pred kratkih, zato sem objave le na hitro preletel. Kljub bežnemu pregledu pa me je zbodla - ampak v pozitivnem pomenu - beseda Trst. V zadnjem času se je več objav nanašalo na dogajanje v zamejstvu oziroma (ena) na italijanski jezik. Podatek me je nagovoril, saj se mi zdi pomembno spremljati tudi, kaj se dogaja na slovenskem etničnem ozemlju izven matične države. Poleg tega pa sem odkril portal, na katerem lahko na enem mestu spremljam širok spekter dogajanja, povezanega z literaturo in jezikom.

Sprehod po Novi pisariji

Uvod in Pismenost

• Zanimiva se mi zdi definicija pismenosti, ki v sodobni družbi presega tradicionalni pomen - obvladovanje jezikovnega sistema- ampak vključuje tudi višje oblike pismenosti, nanašajoče se predvsem na sprejemanje in tvorjenje informacij.
• Statistični podatki o Wikipediji in vseh ostalih Wikispletiščih so me presenetili, saj se nisem nikdar ukvarjal z vprašanjem, kako razširjen je ta medij. Povsem nova mi je tudi ideja o vzajemnem poseganju v tekste za izboljševanje njihove kakovosti.
• Zanimivo se mi zdi stališče o prostem izbiranju tem. V šolskem sistemu (posebej med dijaki in študenti) je namreč zaželjeno, da temo izberejo samo; to naj bi povečalo njihovo zavzetost za delo. Pomislek pa je, ali se tako dijaki in študenti soočajo z dovolj raznolikimi temami.
• Koncept soavtorstva v Wikiknjigah je zanimiv, svež, sodoben ... Pojavlja pa se mi pomislek, kako se potemtakem opreti na strokovnjake, ko jih je potrebno, predvsem v znanosti, ki sočasno obstaja in deluje po drugačnih načelih, poimenovati z imenom in priimkom.
• Na nek način grozno se mi je zdelo spoznanje, da se založniški trg usmerja k starejšim in otrokom v veliki meri le zaradi dobička, da torej na nek način populacijo, ki ne obvlada uporabe računalnika, smatra v prvi vrsti za vir zaslužka.
• Zanimivo je dejstvo, da je Univerza v Ljubljani sorazmerno pozno dobila svoj repozitorij in da tam še vedno niso objavljene vse diplomske naloge.

Kredibilnost

• Pomembno je, da za kredibilnost skrbimo sami, tako da preverimo, kdo je avtor dela, kje je delo objavljeno, koliko je delo staro, na katere vire se je skliceval avtor ipd.
• V razmislek sem vzel dejstvo, da mora biti avtor sposoben v sodobnem svetu svoje besedilo tudi ustrezno grafično oblikovati. Zastavlja se mi vprašanje, kaj pa je z avtorji, ki so izvrstni v besedi in okornejši pri sodobni tehnologiji. Kako potemtakem pišejo starejši slovenski pisatelji? So mar vsi računalniško opismenjeni?
• Šele, ko sem prišel do poglavja Kredibilnost, sem prvič zares spoznal, kaj pomeni recenzija. Naučil sem se, da se pregled članka lahko izide na tri načine: članek je sprejet, zavrnjen ali objavljen z določenimi popravki.
• Citation index je bibliografska podatkovna zbirka, v Sloveniji upoštevajo Scopus in Web of Science, obstaja pa tudi Googlov učenjak, le da ta izpisuje tudi neakademske publikacije. Faktor vpliva je merilo za uglednost, najbolj razširjen pa je sistem Thomas Reuters.
• Spoznal sem nove načine navajanja virov, torej tiste, ki jih avtor priporoča. Postavljam pa si vprašanje, zakaj poznamo toliko različnih načinov in ali ne bi bilo smiselno navajanja poenotiti vsaj znotraj stroke.

Žanri

• Zanimiv je problem neločevanja med žanri, kar je še posebej opazno na internetu. Tudi sam do sedaj nisem bil pozoren na razločevanje med strokovnimi in znanstvenimi objavami.
• Izvedel sem, da v angleško govorečih deželah ne razločujejo med lektoriranjem in korigiranje, ker poklica lektorja ne poznajo. Modro se mi zdi izpostaviti tako pozitivne kot negativne vidike lektoriranja.
• Razširil sem vedenje o komunikaciji v stroki. Avtor knjige navaja naslednje načine: E-pošto, socialna omrežja, tvite, zagovor, literarno kritiko, enciklopedični članek, biografski članek, članek o knjigi, učbenik, strokovni blog in spletni forum.

Slog

• Tiskano besedilo močno vpliva na obliko besedil, objavljenih na spletu, naprimer v praznem prostoru okrog besedila.
• Znanstveni prispevki morajo vsebovati naslednje sestavne dele: naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila (uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep) in literaturo ter priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe).
• Zanimiv je nabor napak, ki se pogosto pojavijo pri humanističnem pisanju, naprimer gostobesednost, nerazumljivost, pomanjkanje konteksta, slogovni manierizem, slogovna puščobnost, pristranskost, nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca, skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom,

mentalna servilnost itd.

Iskanje

• Avtor je v knjigi predstavil sistem za iskanje podatkov Cobiss. Ta vsenuje številko ISBN, ki identificira književne objave, identifikacijo periodike ISSN in identifikacijo spletnih objav DOI.
• UDK je univerzalna decimalna klasifikacija, ki spremlja objave (nasprotno od enkratnih številk ISBN, ISSN).
• Vsaka objava ima svojo identifikacijsko številko v COBISS-u: COBISS.ID.
• Poleg COBISS-a poznamo v Sloveniji še nekaj drugih javno dostopnih zbirk podatkov.

Digitalna humanistika

• Nova pisarija spada na področje digitalne humanistike, pojavlja se nov izraz literarne oziroma kulturne študije ali medijske študije.
• Digitalna humanistika podatke razvršča na drugačen način kot klasična humanistika oziroma literarna veda, začela se je s konkordančnimi slovarji in besedilnimi korpusi, sledila pa je digitalizacija vsebin.
• Razlika med empiričnim in teoretskim pristopom.

Nove besede

• atavističen
• bagatela
• citatomanija
• filistejski
• hermenevtika
• inercija
• recenzirati
• repozitorij