AjdaBen3

2. DOMAČA NALOGA: Utopija

Pojem utopija ima v SSKJ dva pomena:

1. načrt, zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv // pripovedno delo, v katerem je podana, opisana taka družbena ureditev // načrt, zamisel česa sploh, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv

2. predstava, podoba česa, ki ni osnovana na resničnosti.

Temelji pojma utopija segajo v zgodnje 16. stoletje. Takrat je Tomas More napisal delo Utopija, v katerem je predstavil svojo vizijo idealne države na izmišljenem otoku. To pa ne pomeni, da je prvi pisal o utopični družbi – tako vsebino ima na primer tudi Platonova Država.

Utopični družbeni sistem so tekom zgodovine poskusili večkrat izpostaviti. Taki sistemi naj bi bili komunizem, anarhizmi ... Ker se niso izkazali za uspešne oziroma so prispevali k bolj slabemu kot dobremu, se danes sama utopija pogosto dojema kot nezaželeno. Še vedno pa obstaja optimističen pogled nanjo: njeno bistvo je še vedno težnja k idealu.

3. DOMAČA NALOGA: Popravljalci sveta

• Delitev ljudi na tiste, ki imajo radi življenje (v smislu carpe diem), in tiste, ki z njim niso zadovoljni (nergači).
• Popravljalci sveta iz naslova predavanja so predavatelji, ki si želijo svetu nekaj sporočiti, ga spremeniti.
• Slovenščina je v skupini velikih jezikov med vitalnimi jeziki.
• Članki na Wikipediji so narejeni in dostopni zastonj.
• Informacije na Wikipediji med drugimi narodi so takoj primerljive.

4. DOMAČA NALOGA: Slavistična revija

Slavistična revija je časopis za jezikoslovje in literarne vede (slednje je tudi podnaslov revije). Revijo izdaja Slavistično društvo Slovenije.

Na predavanju sem prejela tretjo številko letnika 64 iz leta 2016; njen urednik je Miran Hladnik. Dana številka vsebuje deset člankov/razprav, od tega tri jezikoslovne in sedem literarnovednih:

• Miran Hladnik: Zgodbe Prešernovih rokopisov
• Miran Hladnik, Luka Zibelnik, Jana Kolar, Aleksander Bjelčevič: Nova prešerniana
• Mateja Pezdirc Bartol: Slovenske dramatičarke v 21. stoletju: Med teorijo, prakso in inovativno pisavo
• Anna Bodrova: Znanstvena pot do Terre Incognite (Slovenski ženski potopisi konca 19. in začetka 20. stoletja)
• Andrej Tomažin: Interpretacije Cankarjevega Martina Kačurja med mitom, vedo in teorijo
• Kristina Riman, Barbara Riman: Hrvatarji v slovenski književnosti
• Krisitna Pranjić: Logika zaumnega jetika ruske avantgarde
• Januška Gostečnik: Krajevni govori od Babnega polja do Bosljive Loke
• Boštjan Udovič: Vpliv jezika diplomacije na normo knjižnega jezika
• Mladen Uhlik, Andreja Žele: Primerjalna analiza dveh tipov stavčnih zgradb s povedkovim določilom v slovenščini in ruščini.

5. DOMAČA NALOGA: Slavistična revija: članek

Anna Bodrova: Znanstvena pot do Terre Incognite (Slovenski ženski potopisi konca 19. in prve polovice 20. stoletja)

Članek iz tretje številke letnika 64 Slavistične revije z naslovom Znanstvena pot do Terre Incognite (Slovenski ženski potopisi konca 19. in prve polovice 20. stoletja) je napisala Anna Bodrova. Avtorica je docentka za slovensko literaturo in lektorica za slovenski jezik na sanktpeterburški državni univerzi. Članek se posveča problematiki preučevanja potopisov ženskih avtoric, od katerih so v ospredju Luiza Pesjak, Marica Strnad, Marica Gregorič Stepančič, Marija Kmet in Alma Karlin, napisanih na prelomu 19. in 20. stoletja. Obravnava ni so trije vidiki, in sicer žanrska specifika besedil, družbenospolna in nacionalna problematika ter njihova povezava.

Vir: Anna Bodrova. Znanstvena pot do Terre Incognite (Slovenski ženski potopisi konca 19. in prve polovice 20. stoletja). Slavistična revija 64/3 (2016). 283–298.

6. DOMAČA NALOGA: Drago Bajt

Napisala bom nekaj podatkov O Dragu Bajtu, slovenskem literarnem zgodovinarju, prevajalcu esejistu, literarnem kritiku in uredniku.

Življenje

• rojen 7. februarja 1948 v Rovtah v Selški dolini
• leta 1971 diplomiral iz primerjalne književnosti, leta 1974 še iz rusistike
• zaposlen na Radiu Ljubljana, nato kot urednik kulturnega programa pri Tehniški založbi Slovenije in kasneje urednik leksikografije pri Mladinski knjigi ter založbi Nova revija

Strokovna področja:

• dejaven pri: Društvu slovenskih književnih prevajalcev, Novi reviji, Društvu slovenskih pisateljev, Združenju avtorjev Slovenije, Jezikovnem razsodišču
• največ prevaja iz ruščine
• pisal je eseje o ruski književnosti (od simbolizma do postmodernizma), o sodobni slovenski književnosti, znanstveni fantastiki, prevajalski teoriji in zgodovini itn.

Nagrade:

• Sovretova nagrada
• Župančičeva nagrada
• nagrada Prešernovega sklada

7. DOMAČA NALOGA

Prihajam iz Poljanske doline, blizu rojstnega kraja Ivana Tavčarja, ki je mnogo svojih del posvetil Poljanam nad Škofjo Loko in okoliškim vasem. Na Geopediji so kot dogajališča zgodovinskih romanov v bližini mojega doma označena tri njegova dela. To so Grajski pisar, Vita vitae meae in Visoška kronika.

Slovenski odvetnik, politik in pisatelj Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko, kjer je obiskoval osnovno šolo. Nadaljeval jo je v Ljubljani in nato študiral pravo na Dunaju. Že v študentskih letih je objavljal v različnih revijah, uradno pa je deloval kot odvetnik. Od leta 1911 do 1921 je bil ljubljanski župan. V Poljansko dolino se je redno vračal, leta 1893 si je na Visokem nad Poljanami kupil dvorec Visoko, ki ga je uporabil za glavno dogajališče svojega najbolj prepoznavnega romana, Visoške kronike, in kjer je bil po smrti v Ljubljani tudi pokopan.

Na strani Geopedije pod slojem dogajališč zgodovinskih romanov je Tavčarjev roman Vita vitae meae, Življenje mojega življenja, označen šestkrat, kar je ravno toliko kot Visoška kronika (Grajski pisar ima pet označb). Med temi pa je edini roman, ki ima označene kraje le v Poljanski dolini, Vita vitae meae. Njen glavni junak je Carolus Cosemus, ki ga škof Joannes označi za "bodoči steber svete cerkve" v Poljanah in bližnjih krajih.

8. DOMAČA NALOGA: Poprava članka

[2]

Izbrala sem si članek igralke Jane Fonda, v kateri sem popravila nekaj slovničnih in slogovnih napak.

9. DOMAČA NALOGA

V mojem kraju in okoliških vaseh ni veliko enot, ki so zapisane v register kulturne dediščine. Tiste, ki so označene, pa imajo v Zbirki po večini že dodano sliko. Po pregledovanju drugih spomenikov, zgradb itn. sem se odločila za most v Žabji vasi.

Most je bil čez reko Poljansko Soro postavljen leta 1926 zaradi poplav. Njegova EŠD številka je 24706.

10. DOMAČA NALOGA

Na Wikimedia Commons sem naložila sliko mostu v Žabji vasi: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Leseni_most_v_%C5%BDabji_vasi.jpg

11. DOMAČA NALOGA

Na moj rojstni dan ni bilo poslanih obvestil, najbližji je bil objavljen teden kasneje. Obvešča, da pri razpisu Chammisove nagrade upoštevajo le nemško pišoče avtorje in ne tistih, ki pišejo v svojem jeziku, prav tako ne upoštevajo prevodov. V drugem delu obvestila so dodane povezave na štiri članke zbirke Kakanien revisited.

Bibliografski podatki:

• avtor: Miran Hladnik
• naslov: V nemščini
• spletišče: SlovLit
• datum objave: 12. avgust 2002 ob 10.38
• link na objavo: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000503.html