Valerija95

O Slavistični reviji

Slavistična revija je časopis Slavističnega društva Slovenije za jezikoslovje in družbene vede. Izhaja štirikrat letno. Prvič je izšla leta 1948. Vsebuje strokovne članke, razprave, ocene, zapiske in poročila o različnih temah (splošna vprašanja jezikoslovja in literarne vede, prispevki o vzhodnoslovanskih, severnoslovanskih in drugih književnostih, prispevki o rokopisih in redkih tiskih, ...). Prispevki so v sloveščini, izjemoma tudi v drugih slovanskih in svetovnih jezikih. A vtorji so tako iz domačih kot tudi iz tujih univerz. Vsakih nekaj let poleg časopisa, kjer so prispevki, izide tudi bibliografija Slavistične revije. V njej so po različnih poglavjih (Etnologija, Biografije, Prispevki o prevajanju, Prispevki o slovenski književnosti, Prispevki o književnosti - splošno, ...) našteti avtorji in njihovi prispevkiv preteklih izvodih revije.

Platnice so vinskordeče barve, naslovnica vsebuje večji naslov bele barve (Slavistična revija), ostali podatki (podnaslov, UDK, ISSN, izdaja, letnik, leto izida, ...) so natisnjeni s črno barvo. Podnaslov (Časopis za jezikoslovje in literarne vede) je zapisan tudi v angleščini, saj je namenjen tako slovenskim kot tujim naslovnikom.

Morda na zunaj izgleda pusta in nezanimiva (zagotovo je ne bi takoj, ko bi jo zagledala, prijela v roke), morda so vsebine prezahtevne za poletno branje. Verjetno pa jo bom v naslednjih letih večkrat prijela v roke in si razširila obzorje v stroki, ki jo študiram.

--Valerija95 (pogovor) 18:26, 19. oktober 2014 (CEST)

Literarnovedni dogodek

V preteklem tednu sem zasledila, da je umrl slovenski literarni zgodovinar Mirko Jurak. Umrl je že 25. septembra, a vest o njegovi smrti je bila na blogu, na katerem sem to prebrala, objavljena 19. oktobra.

Vir

• Tatjana Malec.Umrl je Mirko Jurak – prijatelj slovenskih izseljencev. Blog. MMC: Prvi interaktvni multimedijski portal RTV SLO. 19. oktobra 2014.

--Valerija95 (pogovor) 12:34, 21. oktober 2014 (CEST)

Boj ob prebiranju Nove pisarije

Po začetnem šoku, da bo pri Uvodu v študij slovenske književnosti potrebno ogromno stvari (ali pa kar vse) delati s pomočjo računalnika na internetu (delo s takimi in drugačnimi napravami, pri katerih se moraš zadržati dlje časa in ki te priklenejo na omejen prostor, mi ni preveč ljubo - izjemi sta hladilnik in pečica), sem se za silo umirila ... Potem pa je prišel 18. oktober ...

Nekje med sedmo in deveto uro zjutraj nam je profesor dobronamerno predlagal, naj si preberemo prvih nekaj poglavij v učbeniku z naslovom Nova pisarija. "Dobro, berem rada, to bo šlo," si rečem. Potem pa se je razodela pomembna informacija: učbenik se nahaja na internetu. Verjetno ni treba posebej opisovati moje reakcije na to; odprta usta, slaba volja, obup ... Ko sem prišla domov, sem seveda odlašala s tem "neprijetnim opravilom". Bila sem slabe volje, saj mi tehnologija, če je le mogoče, zelo nagaja. Tako sem že pri prvi nalogi, ko smo morali napisati nekaj o Slavistični reviji, naletela na težave: izginil je članek, potem sem ga nekako našla, ga malo popravila, pa je spet izginil - in to mislim dobesedno! Še pod zgodovino se nisem našla - in sem ga nato ponovno napisala. Seveda je to samo eden od primerov, ko se je tehnologija poigrala z menoj. To sem napisala, da res poudarim, kako velik odpor se je zbudil v meni.

Torej, z nalogo sem odlašala vse do dneva pred našim predavanjem. Globoko sem vdihnila, se usedla pred računalnik in se opogumila: "No, saj pri branju ti pa res nič ne more delati problemov." Odprala sem virtualni učbenik, prebrala nekaj vrstic, potem pa sta se v meni začeli prepirati dve osebi, vsaka s svojimi načeli, vsaka s svojimi lastnostmi. Prva Valerija (imenovala jo bom Prva) je oseba, ki trdno zagovarja tradicijo, ki ljubi zgodovino (zaradi nje sem za drugo smer študija izbrala zgodovino) in skoraj vse, kar je povezano z njo (izvzete so vojne), ljubi vonj starih knjig, šum, ki ga sproži listanje knjig, in je oseba, ki bi se najraje okrog sprehajala v oblekah iz Prešernovega časa ... Druga Valerija (imenovala jo bom Druga) je seveda dobra prijateljica prve, a ni tako zadrta. Rada ima tradicijo, a je prepričana, da je treba s časom naprej, to pa vključuje tudi - tehnologijo. Lahko bi rekli, da Druga ne fantazira, ampak je precej realna.

Torej po prvih vrsticah se oglasi Prva: "To tako uničuje oči ..."
Druga: "Se strinjam, da je tole kar naporno za oči."
Nekaj trenutkov tišine.
Prva: "Res ne razumem, kaj je tako narobe z navadno tiskano knjigo?"
Druga: "Prav nič. Drugače jih verjetno ne bi bilo toliko. Ta knjiga pa je pač na internetu, se zgodi."
Prva: "Kar sprintala si bom nekaj strani, bom laže brala."
Druga: "In s tem boš porabila na kupe papirja, ogromno barve, posledično denarja in tudi nekaj časa. Mar ni lepo, da vsaj nekje lahko poceni prideš skozi? Sedaj pa se zberi in se posveti raje vsebini."

Še nekaj časa je bilo slišati pregovarjanje, potem pa sta se le obe posvetili branju. Obe sta se strinjali, da je ,kljub temu da je to učbenik, pravzaprav univerzitetni učbenik, branje zelo preprosto, lahko je slediti tekstu, poleg tega pa se lahko na nekaj mestih iz srca nasmejiš, zmajuješ z glavo, se zamisliš ...

Obeh se je najbolj dotaknilo poglavje Pismenost. Skozi zgodovino se pomen pismenosti spreminja, saj se spreminja tudi koncept, v katerem živimo in v katerem uporabljamo besedo pismenost. Tako je v Prešernovem času pismenost pomenila branje in pisanje, danes pa se pismenost nanaša bolj na sposobnost obvladovanja drugačnih sredstev sporazumevanja. Seveda pa obstaja več vrst pismenosti (na to pred tem pravzaprav nikoli nisem pomislila): lahko si strokovno pismen, glasbeno pismen, kartografsko pismen, ali pa celo življensko pismen (torej se znajdeš v življenju) ... Z vsako vrstico, z vsako povedjo, se je Druga bolj navihano smejala, Prva pa se je pogrezala v zgovoren molk.

Druga: "Hjoj, prijateljica, nisem vedela, da si iz pradavnine. Takole nepismena kot si ..."
Prva je zgroženo ugovarjala: "Nisem nepismena, niakor ne!"
Druga: "Hja no, verjetno znaš brati in pisati na roke, da pa bi obvladala računalniški jezik, html jezik ali nekaj takega ... Dobro te poznam, vem, da si nepismena ..."

Prva nekaj časa molči, potem pa pravi: "Prav imaš. Morda sem pa le preveč zadrta. Ampak to je tako nepotrebno, saj imamo knjižnice, papir in
pisala ..."
Druga: "Si predstavljaš, da bi morala poiskati knjige v knjižnici na točno določeno temo, pa bi cel dan zapravila v knjižnici in po možnosti
ne bi ničesar našla? Ali pa bi si vsak dan kupila časopis, da bi bila na tekočem z vsem? Priznaj si, internet ti dosti stvari olajša."
Prva: "In ti jih tudi oteži. To je tako težko, kako naj se tega naučim, kako ..."
Druga: "Zagotovo ne z jokom in stokom. In glede na to, da je toliko nalog, boš verjetno lahko redno vadila in izpopolnjevala znanje, se ti ne
zdi?"

Prva je samo zavzdihnila, pokimala in se vdala v usodo. Njena borbenost, je v hipu ugasnila. "Torej, kakšna je naša naslednja naloga?" je narejeno navdušeno vprašala. Druga pa se je samo zasmejala in zaenkrat slavila svojo zmago.

Ko je bilo boja konec, sem pomislila: "Mar so se tudi v času, ko se je "prvotna" pismenost začela širiti, ljudje tako brezglavo upirali?" Odgovor ... mi ostaja skrivnost.

--Valerija95 (pogovor) 13:08, 11. november 2014 (CET)

Kaj kam spada

Legenda: J - jezik ali nekaj povezanega z njim
         L - literatura ali nekaj povezanega z njo

Četrtek, 13. 11. 2014

 PLENARNA PREDAVANJA (Zbornična dvorana)

11.20 Marko Juvan, Ljubljana, Slovenija
            Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren L
11.40 Boža Krakar Vogel, Ljubljana, Slovenija
            Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki L
12.00 Timothy Pogačar, Bowling Green, ZDA
            Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja L
 
(12.20–12.40 Diskusija)
(12.40–14.00 Kosilo (Mala sejna soba))

SEKCIJA A (Dvorana Ivana Hribarja)

14.00 Janez Vrečko, Ljubljana, Slovenija
            Novo branje konsov L
14.15 Igor Žunkovič, Ljubljana, Slovenija
            Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše L
14.30 Vesna Mikolič, Koper, Slovenija
            Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko L
14.45 Megi Rožič, Nova Gorica, Slovenija
            Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela L
 
(15.00–15.20 Diskusija)

15.20 Katarina Podbevšek, Ljubljana, Slovenija
            Recepcija slovenskega postdramskega besedila(Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) L
15.35 Urša Prša, Nova Gorica, Slovenija
            Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja L
15.50 Nina Žavbi Milojević, Ljubljana, Slovenija
            Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija (primer Hlapcev Ivana Cankarja) L
16.05 Martin Vrtačnik, Ljubljana, Slovenija
            Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora (Ivo Prijatelj: Totenbirt) L
 
(16.20–16.40 Diskusija)
 
SEKCIJA B (Vogalna soba)

14.00 Andreja Žele, Ljubljana, Slovenija
            Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti L IN J
14.15 Miran Štuhec, Maribor, Slovenija
ODPOVED Esejistična recepcija slovenske književnosti L
14.30 Blanka Bošnjak, Maribor, Slovenija
            Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost L
14.45 Renata Debeljak, Ptuj, Slovenija
            Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze L
 
(15.00–15.20 Diskusija)

15.20 Vilma Purič, Trst, Italija
            Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal L
15.35 Loredana Umek, Gorica, Italija
         V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo L
15.50 Jadranka Cergol, Koper, Slovenija
          K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti L
16.05 Maja Smotlak, Trst, Italija
            Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji L
 
(16.20–16.40 Diskusija)

19.30 Gledališka predstava Nora Gregor – skriti kontinent spomina
               (Slovensko mladinsko gledališče, Vilharjeva 11, Ljubljana) L

Petek, 14. 11. 2014

SEKCIJA A (Dvorana Ivana Hribarja)

9.30 Ivo Pospíšil, Brno, Češka
          Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka L in J
9.45 Jana Šnytová, Ljubljana, Slovenija
          Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti L
10.00 Špela Sevšek Šramel, Ljubljana, Slovenija
ODPOVED Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem L
10.15 Saša Vojtech Poklač, Bratislava, Slovaška
            Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem L
 
(10.30–10.50 Diskusija)

10.50 Bożena Tokarz, Sosnowiec, Poljska
            Prevajalec v procesu literarne recepcije L
11.05 Monika Gawlak, Sosnowiec, Poljska
            Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 L
11.20 Joanna Cieślar, Sosnowiec, Poljska
            Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu Drugo (etnologija)
11.35 Ljudmil Dimitrov, Sofija, Bolgarija
            Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca L

(11.50–12.10 Diskusija)
 
SEKCIJA B (Vogalna soba)

9.30 Erwin Köstler, Andrej Leben, Gradec, Avstrija
          Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem L
9.45 Matjaž Birk, Maribor, Slovenija
ODPOVED Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija L
10.00 Marijan Dović, Ljubljana, Slovenija
            Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije L
10.15 Mladen Pavičić, Budimpešta, Madžarska
            O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku L

(10.30–10.50 Diskusija)

10.50 Andrej Rozman, Ljubljana, Slovenija
            Žiga Herberstein in slovaški humanisti Drugo (humanizem)
11.05 Jonatan Vinkler, Koper, Slovenija
            Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský L
11.20 Monika Deželak Trojar, Ljubljana, Slovenija
            J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju L
11.35 Andraž Jež, Ljubljana, Slovenija
            Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije L

(11.50–12.10 Diskusija)
(12.10–14.00 Prosto za kosilo)

SEKCIJA A (Dvorana Ivana Hribarja)

14.00 Nadežda Starikova, Moskva, Rusija
            Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih L
14.15 Julija A. Sozina, Moskva, Rusija
            Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji L
14.30 Olena Dzjuba-Pogrebnjak, Kijev, Ukrajina
            Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського L
14.45 Laima Masytė, Vilna, Litva
            Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino L

(15.00–15.20 Diskusija)

15.20 Marija Mitrović, Trst, Italija
            Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih L
15.35 Đurđa Strsoglavec, Ljubljana, Slovenija
            Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije L
15.50 Ivana Latković, Zagreb, Hrvaška
            Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj L

(16.05–16.20 Diskusija)

SEKCIJA B (Vogalna soba)

14.00 Francka Premk, Ljubljana, Slovenija
          Eva Premk Bogataj, Kranj, Slovenija
            Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik L
14.15 Marijanca Ajša Vižintin, Ljubljana, Slovenija
            Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? L
14.30 Irena Avsenik Nabergoj, Ljubljana, Slovenija
            Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide L
14.45 Franci Just, Murska Sobota, Slovenija
            Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine L

(15.00–15.20 Diskusija)

15.20 Janja Žitnik Serafin, Ljubljana, Slovenija
            Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost J IN L
15.35 Alenka Žbogar, Ljubljana, Slovenija
            Literarno branje in mladostniki L
15.50 Jožica Jožef Beg, Novo mesto, Slovenija
            Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji L

(16.05–16.20 Diskusija)
(16.20–16.40 Odmor (Mala sejna soba))

SEKCIJA A (Dvorana Ivana Hribarja)

16.40 Tone Smolej, Ljubljana, Slovenija
            Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana L
16.55 Florence Gacoin-Marks, Ljubljana, Slovenija
            Francoska prevoda Alamuta L
17.10 Barbara Pregelj, Nova Gorica, Slovenija,
          Moisés Selfa Sastre, Lleida, Španija
ODPOVED Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi L
17.25 Jun Mita, Kanagawa, Japonska
            Recepcija slovenske književnosti na Japonskem L

(17.40–18.00 Diskusija)
 
SEKCIJA B (Vogalna soba)

16.40 Zvonko Kovač, Zagreb, Hrvaška
            Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti L
16.55 Robert Jereb, Idrija, Slovenija
            Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) L
17.10 Janja Vollmaier Lubej, Maribor, Slovenija
            Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja L
17.25 Irma Kern, Tübingen, Nemčija
            Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil L

(17.40–18.00 Diskusija)
(19.00 Skupna večerja v Restavraciji Romansa 1971 (Trg republike 1, Ljubljana))

Sobota, 15. 11. 2014

PREDAVANJA (Zbornična dvorana)

9.30 Milena Mileva Blažić, Ljubljana, Slovenija
          Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini L
9.45 Marko Ljubešić, Mirjana Benjak, Pulj, Hrvaška
ODPOVED Kako recipirati nepročitano L
10.00 Dragica Haramija, Janja Batič, Maribor, Slovenija
            Recepcija postmodernih slikanic L
10.15 Zoran Božič, Nova Gorica, Slovenija
            Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu L

(10.30–10.50 Diskusija)

10.50 Gizela Polanc Podpečan, Velenje, Slovenija
            Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša L
11.05 Sanja Kostanjšek, Novo mesto, Slovenija
            Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka L
11.20 Maja Melinc Mlekuž, Nova Gorica, Slovenija
            Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku L
11.35 Ana Košuta Skok, Deskle, Slovenija
            Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole L

(11.50–12.10 Diskusija)
(12.10–12.30 Odmor (Mala sejna soba))

PREDAVANJA (Zbornična dvorana)

12.30 Tomaž Erjavec, Darja Fišer, Ljubljana, Slovenija
            Recepcija virov starejše slovenščine IMP J
12.45 Marija Stanonik, Ljubljana, Slovenija
            Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori L
13.00 Saša Babič, Ljubljana, Slovenija
            Uganka v časovnem prerezu L
13.15 Katarina Šrimpf, Ljubljana, Slovenija
ODPOVED Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom L

(13.30–13.50 Diskusija)
(13.50 Zaključek simpozija)

Vir

Simpozij obdobja. Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik. 19. 11. 2014

--Valerija95 (pogovor) 20:21, 19. november 2014 (CET)

O čem se je na SlovLitu pisalo 27. marca 2014

27. marca 2014 je na Slovlit v skupno rabo prišlo sporočilo oz. poročilo Sanje Pirc o izletu študentov slovenistov iz Rima v Slovenijo in o slovenski literaturi v Rimu. Tam je bilo v sklopu dveh projektov (prvi projekt, Favolasamente, favole dall’Europa, je bil namenjen mlajšim, govorno interpretirana je bila v italijanščino prevedena pravljica Svetlane Makarovič Kosovirja na letečih žlicah, drugi projekt pa je v sklopu mednarodnega dne poezije gostil slovenskega pesnika, pisatelja in scenarista Dušana Šarotarja) "prisotna" tudi slovenska literatura.

Drugo sporočilo na SlovLitu je bilo o geslu o Trubarjevi poti na Wikipediji in o želji, da bi se v geslo dodalo tudi zemljevid z označeno potjo (dodana je bila tudi prošnja za pomoč pri iskanju primernega zemljevida).

--Valerija95 (pogovor) 18:19, 10. januar 2015 (CET)