Komentar spremne besede k ponatisu Tavčarjeve novelete Otok in Struga

uredi

Pišeš, da je na Jurčičevo mesto stopil Tavčar, s čimer se je mogoče strinjati. Toda jaz ne bi tu podcenjevala niti Kersnika, še enega Jurčičevega prijatelja in skupaj z obema soustanovitelja Ljubljanskega zvona. Kar zadeva Slodnjakovo oznako zreli realizem, mi ni blizu, čeprav se nanaša tudi na letnico smrti našega prvega pomembnejšega pripovednika (sploh če pomislim na zgodnejša Jurčičeva dela in prizadevanja, njegov stvarno-kritični pogled na življenje pa še kaj pred 1881). Ja, ne gre se prerekati okrog slogovno-obdobnih oznak. Kar se tiče omenjenega kriterija "zapletenosti" za roman, pa je gotovo do neke mere smiseln, če vzamemo, da je roman nekakšen novodobni ep, ki nam slika svet v malem. Pri Jurčiču je vrstna oznaka roman, kot seveda veš, povezana tudi z izvirnostjo, originalnostjo.

Izraz noveleta je verjetno res najbolj povezan z obsegom oz. kratkostjo pripovedi. Ampak kaj pa bi se dalo reči o vsebinskem vidiku del, ki jim je pripisal to oznako?

Miran, omenjaš predstave oz. dramatizacije v režiji Dramatičnega društva v Ljubljani. Glede na to, da tačas še ni bilo Deželega gledališča, predvidevam, da je bilo to v dvoranici pri Souvanovih, ki so posojali prezidani del hiše na Slovenski cesti ljubljanski čitalnici in Dramatičnemu društvu, ki sta bila v spregi (?).

Ob Tavčarjevih opisih narave oz. pokrajine mi je padlo na misel, da je bil boljši krajinar od Jurčiča oz. bolje rečeno, Jurčiča to ni tako zanimalo, pri njem gre bolj za (realistično) umeščanje v dejansko obstoječi (geografski) prostor. Je pa Jurčič pred Tavčarjem uzurpiral grajski milje, kar je gotovo pomenljivo.

Pri motivu lova bi bila morda dobrodošla opomba, kje se še pojavlja. Spet denimo tudi pri Jurčiču (Marijan v Desetem bratu, Kvas ne mara za lov). Če me spomin ne vara, je pod tvojim mentorstvom nastala neka diploma na temo motivike lova.

Ko "špekuliraš" okrog oznake romantika oz. romantičnost in praviš, da gre za izbiro dogajališča in socialni stan, potem bi temu dodala tudi že prej omenjene opise naravi (vrnitev k naravi?), dominantnost sveta čustev in čutov, svojevrstno zatekanje v svet (tudi graščinski?), ki mineva, je v izginjanju, samomor je prav tako pomenljiv motiv (pred)romantike.