Gabrielalozancic

Kazalo zbornika Simpozija Obdobja

Irena Avsenik Nabergoj Podobe zapeljivca in ugrabitelja v slovenskem motivu Lepe Vide (pdf) Literarna veda

Saša Babič Uganka v časovnem prerezu (pdf) Literarna veda

Matjaž Birk Slovenska književnost v nemškem časopisju na Slovenskem: podobe in družbena funkcija (pdf) Literarna veda in kultura

Milena Mileva Blažić Recepcija slovenske mladinske književnosti doma in v tujini (pdf) Literarna veda in kultura

Blanka Bošnjak Recepcija slovstvenega dela Leopolda Volkmerja: pomen za vzhodnoštajersko književnost (pdf) Literarna veda in kultura

Zoran Božič Problem interpretacije in recepcije Prešernove pesmi Pevcu (pdf) Literarna veda

Jadranka Cergol K pojmovanju manjšinske literature: študija primera literarne produkcije dveh manjšinskih skupnosti (pdf) Literarna veda in kultura

Joanna Cieślar Recepcja, historia, przekład: Naga wyspa Božidara Jezernika w polskim tłumaczeniu (pdf) Literarna veda in kultura

Renata Debeljak Recepcija Potrčeve predvojne kratke proze (pdf) Literarna veda

Monika Deželak Trojar J. L. Schönleben in njegov pogled na recepcijo slovenske retorske proze v 17. stoletju (pdf) Literarna veda

Ljudmil Dimitrov Recepcija sodobne slovenske dramatike kot književnosti: refleksija prevajalca (pdf) Literarna veda

Marijan Dović Tri obdobja slovenskega literarnega založništva: ekonomike, politike, ideologije (pdf) Literarna veda

Olena Dzjuba-Pogrebnjak Словенська мова і література в Україні: словеністика у працях професора Т. Д. Флоринського (pdf) Literarna veda

Tomaž Erjavec, Darja Fišer Recepcija virov starejše slovenščine IMP (pdf) Literarna veda in kultura

Florence Gacoin-Marks Francoska prevoda Alamuta (pdf) Literarna veda

Monika Gawlak Prevodi slovenske proze na Poljskem po letu 1991 (pdf) Literarna veda

Dragica Haramija, Janja Batič Recepcija postmodernih slikanic (pdf) Literarna veda in kultura

Robert Jereb Slovenska literarna kritika v periodičnem tisku (1990–1999) (pdf) Literarna veda in kultura

Andraž Jež Recepcija Stanka Vraza s stališča teorije ideologije (pdf) Literarna veda

Jožica Jožef Beg Branje klasične slovenske poezije v gimnaziji (pdf) Literarna veda

Franci Just Prevodna recepcija slovenskih pisateljev v prekmurskem časopisu Prijatel in tedniku Novine (pdf) Literarna veda in kultura

Marko Juvan Kritika in prevod kot prostora medliterarnosti: Čop, Čelakovský in Prešeren (pdf) Literarna veda

Irma Kern Posebnosti kritiškega odziva v medkulturnem posredovanju literarnih besedil (pdf) Literarna veda in kultura

Sanja Kostanjšek Recepcija mladostnika po prvem branju Lainščkovega romana Skarabej in vestalka (pdf) Literarna veda

Erwin Köstler, Andrej Leben Posredovanje slovenske literature v nemški govorni prostor in dvojezično založništvo na Koroškem (pdf) Literarna veda in kultura

Ana Košuta Skok Recepcija slovenske književnosti v zadnjem triletju osnovne šole (pdf) Literarna veda

Zvonko Kovač Međuknjiževna kritika (slovenske) književnosti (pdf) Literarna veda

Boža Krakar Vogel Spodbujanje literarne recepcije v vzgoji in izobraževanju: didaktične ambicije in praktični učinki (pdf) Literarna veda in kultura

Ivana Latković Prijevodi i odjeci suvremene slovenske proze u Hrvatskoj (pdf) Literarna veda

Marko Ljubešić, Mirjana Benjak Kako recipirati nepročitano (pdf) Literarna veda

Laima Masytė Nekaj posebnosti prevoda romana Berte Bojetu Filio ni doma v litovščino (pdf) Literarna veda

Maja Melinc Mlekuž Vzgoja narodne pripadnosti pri književnem pouku (pdf) Literarna veda in kultura

Vesna Mikolič Literarna perspektiva Šalamunovega pesniškega diskurza skozi slovensko in tujejezično leksiko (pdf) Literarna veda in kultura

Jun Mita Recepcija slovenske književnosti na Japonskem (pdf) Literarna veda

Marija Mitrović Edvard Kocbek v srbskih/hrvaških prevodih (pdf) Literarna veda

Mladen Pavičić O pregledih zgodovine slovenske književnosti v madžarskem jeziku (pdf) Literarna veda

Katarina Podbevšek Recepcija slovenskega postdramskega besedila (Simona Semenič: tisočdevetstoenainosemdeset) (pdf) Literarna veda

Timothy Pogačar Slovenska proza v dveh slovensko-ameriških publikacijah: recepcija zgodnjega 20. stoletja (pdf) Literarna veda

Gizela Polanc Podpečan Horizont pričakovanja v pripovedni prozi Florjana Lipuša (pdf) Literarna veda

Ivo Pospíšil Nekaj vidikov češkega sprejema Matije Murka (pdf) Literarna veda

Barbara Pregelj, Moisés Selfa Sastre Recepcija slovenske mladinske književnosti med špansko govorečimi (pdf) Literarna veda

Francka Premk, Eva Premk Bogataj Refleksija in vrednotenje slovenske književnosti Marje Boršnik (pdf) Literarna veda

Urša Prša Transformacija antične Medeje v operi Medeja: glasbena drama iz vsakdanjega življenja (pdf) Literarna veda, muzikologija

Vilma Purič Sumljivo in abstraktno v poeziji Irene Žerjal (pdf) Literarna veda

Andrej Rozman Žiga Herberstein in slovaški humanisti (pdf) Literarna veda in kultura

Megi Rožič Transnacionalne in transkulturne prvine v poetiki Milene Merlak Detela (pdf) Literarna veda

Špela Sevšek Šramel Kako berejo Slovence v tujini: študija recepcije na Slovaškem (pdf) Literarna veda

Tone Smolej Molière v zgodnejšem dramskem opusu Andreja Rozmana (pdf) Literarna veda

Maja Smotlak Slovenska literarna kritika o narodni identiteti v sodobnem slovenskem romanu v Italiji (pdf) Literarna veda

Julija A. Sozina Temeljne raziskave slovenske književnosti v sodobni Rusiji (pdf) Literarna veda

Marija Stanonik Vprašanje racionalizacije v slovenski slovstveni folklori (pdf) Literarna veda

Nadežda Starikova Slovenska poezija 20. stoletja v ruskih prevodih (pdf) Literarna veda

Đurđa Strsoglavec Stopnja prevedljivosti in stopnja recepcije (pdf) Literarna veda

Jana Šnytová Prevodi slovenske književnosti v češčino od leta 1945 do sodobnosti (pdf) Literarna veda

Katarina Šrimpf Butalci in Süha roba Frana Milčinskega med slovensko pripovedno tradicijo in avtorstvom (pdf) Literarna veda in kultura

Miran Štuhec Esejistična recepcija slovenske književnosti (pdf) Literarna veda

Bożena Tokarz Prevajalec v procesu literarne recepcije (pdf) Literarna veda

Loredana Umek V literarnem Trstu: na meji med resničnostjo in njeno ubeseditvijo (pdf) Literarna veda

Jonatan Vinkler Ustvarjanje Franceta Prešerna in František Ladislav Čelakovský (pdf) Literarna veda

Marijanca Ajša Vižintin Kdo vse piše in (so)ustvarja slovensko književnost? (pdf) Literarna veda in kultura

Saša Vojtech Poklač Recepcija slovenske književnosti na Slovaškem (pdf) Literarna veda

Janja Vollmaier Lubej Kritiška recepcija zgodnejše proze Marjana Kolarja (pdf) Literarna veda

Janez Vrečko Novo branje konsov (pdf) Literarna veda

Martin Vrtačnik Kognitivni pristop k oblikovanju odrskega govora Literarna veda (Ivo Prijatelj: Totenbirt) (pdf)

Nina Žavbi Milojević Uprizoritev dramskega besedila in njena recepcija Literarna veda (Ivan Cankar: Hlapci) (pdf)

Alenka Žbogar Literarno branje in mladostniki (pdf) Literarna veda in kultura

Andreja Žele Slovenska sodobna literarna ustvarjalnost tudi kot vir novih jezikovnih zmožnosti (pdf) Literarna veda

Janja Žitnik Serafin Slovenske medkulturne vsebine v učnih gradivih za slovenski jezik in književnost (pdf) Literarna veda

Igor Žunkovič Pomen sodobne fizike v poeziji Gregorja Strniše (pdf) Literarna veda

Nova pisarija

Že ob prebranem prvem odstavku Nove pisarije sem vedela kaj v tej knjigi, bi me še posebej zanimalo. Stranice z vsemi odgovori na moja vprašanja, zanimanja so tičale pod naslovom Wikiji in šola. Avtor je zelo kratko in jedrnato povzel vse prednosti, pomankljivosti in spremembe, ki jih prinašajo wiki-spletišča v šolski sistem. Danes je Wikipedia predvsem močno pedagoško orodje, kajti ne samo da pri brskanju po spletu in iskanju določenih podatkov v večini primerov pristanemo prav na Wikipediji temveč tudi zato, ker se vse več študentov in dijakov zanaša le na 'spletno literaturo' in le majhen odstotek njih se po informacije odpravi v knjižnico ali vsaj domačo knjižno omaro. Vendar ni bilo vedno tako. Na samem začetku so bili tako učenci kot profesorji dokaj skeptični glede uporabe wiki spletišč, kmalu pa se je izkazalo da le-te lahko služi kot izvrsten učni pripomoček. Študentje so pričeli z izdelavo wikiprojektov in kaj kmalu so dobili celo svoje poglavje. Tu nesmemo pozabiti pravega razloga nastanka Wikipedije. Nastala je namreč z namenom, da vanjo ljudje prostovoljno vnašajo nove informacije predvsem zaradi samega zadovoljstva in ne kakršne koli prisile in tu se pojavi velika dilema ali bolje rečeno vprašanje ali študentje to res počnejo prostovoljno? Ali ni to le ena od stvari v katere so potisnjeni s strani profesorjev? Na to vprašanje si mora vsak posameznik sam odgovoriti, sama pa menim, da z odločitvijo za določen študij (ki je bila seveda prostovoljna) nekako sprejmemo njegovo smer kot nekaj kar ni več prisila, marveč želja po širjenju obzorja v tej smeri. Torej če pogledamo na problem v tej luči, opazimo da problem sploh ne obstaja. Vsak človek pozna občutek sreče in vzhičenja, ko z zadovoljstvom gleda svoj izdelek, še posebej se to okrepi v študentskih letih, ko se nam nekako zdi da smo naše dosežke povzdignili na povsem nov nivo in se nam zdijo tako še bolj vredni. Neradi poslušamo ljudi, ko nam govorijo kako bi to ali ono drugače/boljše naredili, ko smo že dali vse od sebe in povrhu to še spreminjajo, brez vprašanja. Take in podobne situacije lahko izkusimo na wiki spletiščih, kajti ljudje lahko neposredno posegajo v tuja besedila. Treba se je zavedati, da karkoli objavimo na spletu, obstaja možnost, da bo to nekdo spremenil, dodelal, predelal ali pa enostavno prevzel. To pa ni edina težava, ki se pojavi pri poseganju v tuja besedila. Popravki, ki jih ljudje pripišejo niso nujno pravilni oziroma na mestu. Lahko pride do vandalizma, ko anonimni pisec, zaradi nam neznanih težav, namenov k besedilu pripiše neumnosti, ki niso resnične ali ki v področje določenega naslova ne sodijo. Znani primer je odločitev nekega anonimnega uporabnika, da na kulturni praznik vandalizira gesla o Francetu Prešernu in na naše največje, vendar prijetno presenečenje je posledice tega dejanja odpravil angleško govoreči Tamilec, ki pa je imel presenetljivo malo znanja slovenščine. Če na to pogledamo z zornega kota globalizacije in splošnega prepričanja da le-ta uničuje kulturno avtentičnost, se kaj kmalu zavedamo, da ta primer dokazuje ravno nasprotno. Včasih se težava skriva prav tam, kjer večina z gotovostjo trdi, da je ni.

Literarne nagrade

Zasledila sem, da so praznik Čebelice to leto posvetili Svetlani Makarovič, ki je ena najpomembnejših in najbolj priljubljenih pisateljic literature za otroke v Sloveniji. Izdali so ji antološki izbor pravljic Zlata mačja preja.

Pogledi na slavistično revijo

Slavistična revija mi je bila le delno všeč. Navdušilo me je predvsem to, da v dokaj kratkih sestavkih izveš bistvo določenih knjig ter se obenem seznaniš s kritiko le teh, s strani ljudi, ki so za to usposobljeni. Brala sem članek Sršenov Jezik naš vsakdanji, ki podaja mišljenje o delu Janeza Sršena, Jezik naš vsakdanji, kjer avtor poleg pravilnejših rešitev za določene probleme slovenske slovnice poda tudi kratko razlago, ki bralca pouči, zakaj naj pri govorjenju in pisanju raje uporabi določeno možnost. Knjiga je zelo uporaben priročnik, kajti napisal jo je lektor, ki je analiziranju gradiva, ki ga knjiga vsebuje, posvetil večji del svojega življenja. Mislim, da bi priročnik lahko uporabljali tudi tujci, ki bi se radi naučili popolnega knjižnega jezika poleg tega pa bi prišel prav tudi ljudem, ki pri govorjenju in pisanju doživljajo razne pravopisne, besedotvorne, oblikoslovne, skladenjske in stilistične napake. Zdi se mi, da število primerov zapisanih ob določenih pravilih omogoča večje razumevanje in predstavljanje pri bralcu. Po drugi strani, pa se mi zdi sam članek premalo členjen, kar povzroča manjšo preglednost in težave pri iskanju določenih delov. Če povzamem je revija zelo zanimiva za ljudi, ki se želijo naučiti nekaj novega oziroma jih zanimajo novosti v svetu jezika in literature.

SlovLit

Ob pregledu dogajanja na literarnih tleh ob mojem rojstnem dnevu leta 2012 sem zasledila objavo, ki zadeva ureditev SlovLit in željo po njegovi modernizaciji. Na SlovLitu je bilo v začetku leta 2012 prijavljenih več kot 1400 ljudi in število se še povečuje, zato so se pojavili predlogi o njegovi preureditvi, hkrati pa skrb, da bi prav ta preureditev lahko stran pahnila v pogubo. V takem primeru pa je najbolje narediti anketo in tako preveriti, kakšne so želje rednih obiskovalcev spletne strani, kar so v tem primeru tudi storili.