|
==Slovlit==
Na Zoranove objave je forum Slovlit opozarjal od samega začetka, tj., od leta 2000, sam pa se je vključil med dopisnike in poročevalce 28. janaurjajanuarja 2006 z [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2006/001496.html vprašanjem kolegom:]
<blockquote>
Zoran Bozic </blockquote>
Dan pozneje sem objavil izčrpen odgovor [[:w:Silvo Torkar|Silva Torkarja]]. Zoran je 22. novembra istega leta načel didaktično vprašanje poenostavljenih ponatisov klasike:
<blockquote>
npr. skusajo priblizati Dantejevo Bozansko komedijo.</blockquote>
Didaktične narave so v veliki meri tudi naslednji njegovi prispevki: 8. jan.januarja 2007 Kvaliteten pouk v hribovski osemletki, 2. feb.februarja 2007 Prešeren na natezalnici, 25. aprila Slovenščina dete ljubo, dete lepo o mačehovskem številu ur slovenščine v šoli. 8. februarja 2007 je srenjo razvedril s travestijo pod naslovom [[:s:Študentu|Študentu]]:
<poem>
::se svojega reši, pa ne boš na psu!</poem>
Objava 11. feb.februarja Naj Prešerna slavimo ali preklinjamo? je v spakedranščini napisana polemika z MićomMićem Mrkaićem, nadaljevala jo je [[:w:Jolka Milič|Jolka Milič]], tudi že blagopokojna. 6. maja je spraševal prešernoslovski del srenje, ali Aškerc res ni vedel za Pintarjevo redakcijo Prešerna. 9. maja je [[:w:Klemen Lah|Klemen Lah]] opozoril na Zoranovo polemiko z Ministrstvom za šolstvo v časopisu ''Delo''.
Nasploh je bila polemika Zoranu ljuba. Ko sem bil ob Trubarjevih slavjih leta 2008 nagovarjal, da se po Trubarjevem zgledu odvrnemo od vere staršev, tj. od ugodja v identitetnem potrjevanju, in se me je zato jezna lotila ena od Trubarjevih častilk, mi je Zoran 11. jun. 2008 jejunija stopil v bran in se potem zapletel še v dialog z [[:w:Aleksander Bjelčevič|Alešem Bjelčevičem]].
4. nov. se je spet z verzi odzval na "prepoved" rabe besede ''gornik'' v dokumentih Planinske zveze Slovenije. Takole so šli njegovi verzi:
<poem>
</poem>
3. feb.februarja 2009 je po Trubarjevo z "ljubi moji slovlitovci" povpraševal srenjo po avtorstvu nekaterih čitank: "V teh dneh končujem statistično obdelavo slovenskih srednješolskih čitank (od 1850 do 2000). Prosim za pomoč, saj mi manjkajo nekateri relevantni podatki." Šlo je za Zoranovo doktorsko raziskavo. 28. feb.februarja je vabil k diskusiji o literarnozgodovinskih metodah na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. 11. maja se je zavzeto vključil v diskusijo pod naslovom Izumiranje znanstvene slovenščine. 16. avgusta je spet povpraševal po enigmatičnem berilu iz leta 1942, 26. 9.septembra o domnevnem Ocvirkovem berilu, 29. 9.septembra o Nevenki Gorup, avtorici berila 1974, 7. 11.novembra o Ljudmili Rusi; srenja mu ni mogla dosti pomagati. 26. sept.septembra je pisal na temo slovenskih maturitetnih esejev. 2. nov.novembra je vabil k predstavitvi knjige sodelavke Katje Mihurko Poniž, pri kateri je prevzel moderacijo. ▼2009
Stopili smo v leto 2010. 3. januarja je ob bolonjski reformi razmišljal, kako so se Slovenci od ustanovitve univerze upirali posegom v izobraževanje, ki so prihajali z vzhoda. 11. februarja je vabil v Novo Gorico na simpozij o Ljubki Šorli, 18. marca na simpozij o [[:w:Ciril Kosmač|Cirilu Kosmaču]] v Tolminu. 20. februarja sem sam pokazal na članek v ''Gorenjskem glasu'', ki sta ga napisala z bratom Draganom in predstavlja novoodkriti portret [[:w:Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]]. 7. aprila je poročal o izidu knjige o lepi Vidi kolegice Irene [[:w:Irena Avsenik Nabergoj|Avsenik Nabergoj]]. 24. maja je poročal o ekskurziji novogoriške slovenistike v Trst in Hrastovlje. 30. junija sem objavil vabilo na njegov zagovor disertacije Poezija Franceta Prešerna v srednješolskih učbenikih in njena recepcija 6. julija na FF UL. 30. avgusta je objavil urnik seminarja o književnosti na maturi, pri katerem je tudi sam sodeloval z delavnico in predavanjem na temo ''Gospe Bovary ''. 31. avgusta je iskal prevoz za tri škatle knjig za učiteljico slovenščine v Sarajevu, 17. sept.septembra je na simpoziju o Cirilu Kosmaču primerjal literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijo primorskih avtorjev Preglja, Bevka, Kosmača, Šorlija in Vuge. 3. dec.decembra je v Trubarjevi hiši založba Tangram predstavila natis njegove disertacije. 2.Dan dec.prej sem objavil Zoranov dodatek, da bo na predstavitvi knjiga na voljo s 50-odstotnim popustom; takih reklamnih obvestil na Slovlitu sicer ni. V začetku decembra je s Prešernom nastopil na univerzi v Trstu. Konec decembra je pod naslovom Pouk slovenščine na dveh ravneh podprl idejo o dveh zahtevnostnih ravneh pouka slovenščine. Njegov zapis je bil deležen več odzivov kolegic, tema pa buri slavistične duhove še danes. ▼
▲3. feb. je po Trubarjevo z "ljubi moji slovlitovci" povpraševal srenjo po avtorstvu nekaterih čitank: "V teh dneh končujem statistično obdelavo slovenskih srednješolskih čitank (od 1850 do 2000). Prosim za pomoč, saj mi manjkajo nekateri relevantni podatki." Šlo je za Zoranovo doktorsko raziskavo. 28. feb. je vabil k diskusiji o literarnozgodovinskih metodah na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. 11. maja se je zavzeto vključil v diskusijo pod naslovom Izumiranje znanstvene slovenščine. 16. avgusta je spet povpraševal po enigmatičnem berilu iz leta 1942, 26. 9. o domnevnem Ocvirkovem berilu, 29. 9. o Nevenki Gorup, avtorici berila 1974, 7. 11. o Ljudmili Rusi; srenja mu ni mogla dosti pomagati. 26. sept. je pisal na temo slovenskih maturitetnih esejev. 2. nov. je vabil k predstavitvi knjige sodelavke Katje Mihurko Poniž, pri kateri je prevzel moderacijo.
2011 je Zoran predstavljal svojo monografijo v knjigarni Konzorcij , in v univerzitetni knjižnici v Mariboru. V ''Dnevnikovem Objektivu '' je pod naslovom Prešernove pesmi --– strup v zlati posodi pisal o potvarjanju literarnih klasikov za šolske potrebe. 28. feb.februarja se je pojavil v kazalu nastopajočih na Feiglovem simpoziju v Idriji, pa kot vsako leto na seminarju za maturo in v ''Slavistični reviji ''. 7. nov.novembra 2011 smo na spletišču Kanala ob Soči lahko brali, kako je praznoval svojo 60-letnico (povezava ne deluje več). ▼2010
3. jan. je ob bolonjski reformi razmišljal, kako so se Slovenci od ustanovitve univerze upirali posegom v izobraževanje, ki so prihajali z vzhoda. 11. feb. je vabil v Novo Gorico na simpozij o Ljubki Šorli, 18. marca na simpozij o Cirilu Kosmaču v Tolminu. 20. feb. sem sam pokazal na članek v Gorenjskem glasu, ki sta ga napisala z bratom Draganom in predstavlja novoodkriti portret Antona Tomaža Linharta. 7. apr. je poročal o izidu knjige o lepi Vidi kolegice Irene Avsenik Nabergoj. 24. maja je poročal o ekskurziji novogoriške slovenistike v Trst in Hrastovlje. 30. junija sem objavil vabilo na njegov zagovor disertacije 6. julija na FF UL Poezija Franceta Prešerna
▲v srednješolskih učbenikih in njena recepcija. 30. avgusta je objavil urnik seminarja o književnosti na maturi, pri katerem je tudi sam sodeloval z delavnico in predavanjem na temo Gospe Bovary. 31. avgusta je iskal prevoz za tri škatle knjig za učiteljico slovenščine v Sarajevu, 17. sept. je na simpoziju o Cirilu Kosmaču primerjal literarnozgodovinsko in šolsko kanonizacijo primorskih avtorjev Preglja, Bevka, Kosmača, Šorlija in Vuge. 3. dec. je v Trubarjevi hiši založba Tangram predstavila natis njegove disertacije. 2. dec. sem objavil Zoranov dodatek, da bo na predstavitvi knjiga na voljo s 50-odstotnim popustom; takih reklamnih obvestil na Slovlitu sicer ni. V začetku decembra je s Prešernom nastopil na univerzi v Trstu. Konec decembra je pod naslovom Pouk slovenščine na dveh ravneh podprl idejo o dveh zahtevnostnih ravneh pouka slovenščine. Njegov zapis je bil deležen več odzivov kolegic, tema pa buri slavistične duhove še danes.
▲2011 je Zoran predstavljal svojo monografijo v knjigarni Konzorcij, v univerzitetni knjižnici v Mariboru. V Dnevnikovem Objektivu je pod naslovom Prešernove pesmi -- strup v zlati posodi pisal o potvarjanju literarnih klasikov za šolske potrebe. 28. feb. se je pojavil v kazalu nastopajočih na Feiglovem simpoziju v Idriji, pa kot vsako leto na seminarju za maturo in v Slavistični reviji. 7. nov. 2011 smo na spletišču Kanala ob Soči lahko brali, kako je praznoval svojo 60-letnico (povezava ne deluje več).
In tako naprej vsako leto v drugem desetletju 21. stoletja, največ leta 2016, ko je njegovo ime najti, če je verjeti Googlovemu iskalniku, vsaj v 29 sporočilih.<ref>Pri iskanju imen in priimkov Google opozarja, da so "nekateri rezultati morda odstranjeni na podlagi zakonodaje EU o varstvu podatkov". Po ročnem sondiranju sklepam, da pokaže samo kako tretjino vseh zadetkov.</ref>
14. jan.januarja 2020 je uspešno poizvedoval po naslovu knjige, ki govori o ribičih s Palagruže – to je bil njegov zadnji prispevek za Slovlit. 31. jan.januarja je [[:w:Katja Mihurko Poniž|Katja Mihurko Poniž]] napovedala njegovo predavanje s pomenljivim naslovom Prešernovo vnebovzetje na Univerzi v Novi Gorici. 28. apr.aprila sem poročal o njegovem članku v JiS''Jeziku in slovstvu'', ki ga je postavil na Academia.edu in je v njem pojasnjeval, da žensko uredništvo učbenikov ni razlogpomagalo zak večjivečjemu deleždeležu pisateljic v njih. Maja smo omenjali Zoranove študije, 21. junija sem poročal o Zoranovi izkušnji s spletiščem ResearchGate, kamor je naložil svoj opus ([https://www.researchgate.net/profile/Zoran_Bozic2/scores) ResearchGate, kamor je dodatno naložil svoj opus.] Sistem mu je sporočil, da so njegovi članki že nekaj mesecev najbolj brani v Sloveniji, na področju svetovne književnosti, klasične filologije in primerjalnega vzgojeslovja pa je bil s 147.345 ogledi med člani skupnosti ResearcGate na prvem mestu tudi globalno. 28. apr.aprila 2021 sem objavil povezavo na Zoranovo razpravo iz leta 2010 o cenzuriranju in prilagajanju klasikov za potrebe učbenikov. 2. junija pa sem na Slovlitu ob oznanilu smrti lahko samo še zapisal: Manjkal nam bo ... Sledili so sožalni zapisi in spomini: Irma Kern, Vesna Mikolič, Marija Cvetek, Katja Mihurko Poniž, Matjaž Zaplotnik, Boža Krakar Vogel, Darja Teran, Milena Blažić. Po pogrebu so se jim zahvalili svojci Karla, Gorazd in Gregor Božič,. sam24. junija sem ponovilobjavil Zoranovo inpesem 24[[:s:Prepir med cerkvico sv. junijaKriža Zoranovoin pesemmarelico Prepirv sadovnjaku Pod skalco|repir med cerkvico sv. Križa in marelico v sadovnjaku Pod skalco]], ki jo je napisal nekaj mesecev pred smrtjo in jo je sin Gorazd prebral na pogrebu v Brdih. Pri svojcih sem izprosil dovoljenje za njeno postavitev na Wikivir.
skalco, ki jo je napisal nekaj mesecev pred smrtjo. Sin Gorazd jo je prebral na pogrebu v Brdih, jaz pa sem pri svojcih izprosil dovoljenje za postavitev na Wikivir.
==Wikivir==
| 