Zdravljica v evropski kulturni dediščini

Igor Kavčič: Naj tudi jutri zmaga duh Zdravljice. Gorenjski glas 8. 4. 2020.

Na forumsko sporočilo o potrditvi nominacije Prešernove Zdravljice za Znak evropske dediščine se je nemški slovenist Klaus Detlef Olof, ki je Zdravljico prevedel v nemščino, odzval z vzklikom: »To je res svetla novica v tem mračnem času. Naj jo pôjejo narodi z vseh balkonov!« Pred meseci je profesor Olof dovolil postaviti svoj prevod Zdravljice (Trinklied) na Wikivir in ga s tem prepustil v javno last – redko in plemenito dejanje! Na Wikviru je Zdravljica prosto dostopna še v hrvaščini, ruščini in makedonščini, vsi drugi prevodi (francoski, italijanski, angleški in še kateri) so objavljeni z oznako copyright in je treba za njihovo uporabo prositi lastnike avtorskih pravic.

Podelitev statusa pomembnega evropskega kulturnega spomenika Zdravljici Prešernovemu narodu lajša skrb za prihodnjo usodo te pesmi. Pred desetletjem so se namreč pojavile ideje o zamenjavi Zdravljice, ki je bila leta 1989 izbrana za državno himno, s kako drugo pesmijo ali vsaj z zamenjavo njene sedme kitice, ki se prepeva na proslavah, s kako drugo kitico. Razlog nezadovoljstva z Zdravljico je bil, da je premalo borbena in da je v svojem ključnem sporočilu (»Žive naj vsi narodi«) preveč svetovljanska in premalo slovenska. Nacionalni interes bi v ustreznejši meri izražali verzi druge kitice »Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet«, še bolj pa npr. militantni verzi Jenkove pesmi Naprej (»Naprej zastava slave, na boj junaška krí! Za blagost očetnjave naj puška govorí!«), ki je danes himna slovenske vojske.

Zdravljica je bila sprejeta med evropske kulturne spomenike prav zaradi svojega humanističnega, svobodoljubnega in svetovljanskega sporočila ter ideje sožitja med narodi, s katerima se razlikuje od atavistično agresivnih državnih simbolov drugih nacij. Držimo pesti in delujmo za to, da duh Zdravljice zmaga nad zloveščimi načrti militarizacije, omejevanja svobode in strahovlade pod izgovorom zagotavljanja varnosti, ki se širijo pri nas, po Evropi in po svetu.

Miran Hladnik