Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji
Geopedija je slovenska ustreznica Googlovim Zemljevidom. Njen predhodnik je bil Atlas Slovenije, zemljevide je dobila od Geodetske uprave in drugih državnih inštitucij, programsko pa zanjo skrbi podjetje Sinergise. Uporabniki vanjo vpisujemo svoje lokacije, bodisi za zasebno rabo bodisi za javni ogled ali javno dopolnjevanje. Na Geopediji obstaja množica slojev s področja urbanizma, turizma, kulture, med najbolj zanimivimi so hišne številke, cestne kamere, bankomati, gostilne, šole, kolesarske poti, jame, lekarne, planinske koče in poti, fotografije krajev. Kulturno zainteresirani lahko vklopijo npr. sloj Rojstni kraji slovenskih literatov ali Dogajališča zgodovinskih romanov, mi pa smo se odločili za ogled sloja Partizanski spomeniki in za sodelovanje pri njem.
| Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji | |
|---|---|
| Avtor | Miran Hladnik |
| Naslov izvirnika | Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji |
| Jezik | slovenski |
| Subjekt | slovenščina |
| Žanr | članek |
| Vrsta medija | Kako citirati: Miran Hladnik. Vabljeni k vnosom spomenikov: Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji. Svobodna beseda marec 2017. 10–11. Wikiverza. |
| Klasifikacija | |
Trenutno je v sloj Partizanski spomeniki vpisanih nekaj čez 1000 spomenikov, kar je nekako tretjina vseh. Register nepremične kulturne dediščine pozna okrog 2600 partizanskih spomenikov, ker vsa obeležja niso vpisana vanj. Prenekatero ploščo so sneli z zida in je po prenovi stavbe niso vrnili na staro mesto (npr. na gradu Goričane, kjer je bilo med vojno zbirno taborišče za deportacije) ali so jo preprosto uničili, marsikatera pa se je zadnja leta pojavila na novo. Zbirka, ki jo lahko dopolnjuje in popravlja kdor koli, bo čez leto in dan lahko vsebovala vse spomenike iz časa NOB na Slovenskem in sproti beležila, kaj se dogaja z njimi.
Za poseganje v Geopedijo se je treba prijaviti s svojim pravim imenom, zato je vandaliziranje izključeno. Če kdo pomotoma naredi kaj narobe, za njim popravim ali prosim za popravo administratorje. Zbirko sva 2013 zastavila z ženo, da bi vanjo vpisovala spomenike iz svoje okolice in s kolesarskih ter planinskih izletov, leta 2016 pa sta prijatelja Lado Nikšič in Damjan Renko prišla na idejo, da k popisovanju pritegnemo več ljudi in pokrijemo celo Slovenijo. Najprej so pristopili študenti zgodovine v seminarju profesorja Boža Repeta z ljubljanske univerze, potem pa še področne organizacije ZB. V štirih delavnicah na sedežu ZB v Ljubljani sem 50 udeležencem pokazal, kako se spomeniki vpisujejo, in zbirka je začela hitreje naraščati.
Navodila za delo smo postavili na začetno stran našega partizanskega sloja, na spletišču Wikiverza pa pod naslovom Partizanski spomeniki na Geopediji sproti dodajam vire v pomoč popisovalcem. To so tiskani ali spletni seznami spomenikov po občinah ali širših področjih, ki jih je treba prepisati v skupno zbirko. Nekatere lokalne zbirke vsebujejo samo slike, druge pa prinašajo vse mogoče podatke, le slik ne. Geopedija vsak spomenik pokaže tudi na terenu (na zemljevidu ali na posnetku iz zraka) in ga opremi z opisom dostopa.
Tule nagovarjam za sodelovanje pri projektu. Kdor je spomenike iz svoje okolice že popisal za kakšno knjigo, članek ali spletno stran, delo začne z registracijo in prijavo na Geopediji. V iskalno vrstico vtipka sloj Partizanski spomeniki, poveča svoje področje na zemljevidu in s klikom na zvezdice, ki označujejo spomenike, preveri zapise. Skromne opise odpre s klikom na Uredi (ikona svinčnika) in jih dopolni, manjkajoče spomenike vnese na sveže.
Kdor pa rad potuje križem kražem po deželi, bo spomenike, na katere je naletel na nedeljskem izletu in jih poslikal, vnesel zvečer doma. Poiskal bo lokacijo spomenika na Geopediji, potem ko je za boljšo orientacijo vključil še sloj hišnih številk v ulični povečavi in si izbral fotografski pogled; večji spomeniki se pri ustrezni povečavi v ortofoto pogledu že sami pokažejo na posnetku. Na levi strani zaslona bo kliknil na ikono zelene kaplje s plusom, ki pomeni Dodaj novo točko, in odprla se mu bodo polja za vnos. Z levo miškino tipko bo kliknil na mesto na zemljevidu, kjer se nahaja spomenik (v tem trenutku se bo okno za geografske koordinate samodejno izpolnilo s številkami), potem pa izpolnil polja za ime in tip spomenika, besedilo na njem, polje za opis in vire, lokacijo, parcelno številko in dostop. V vnosni maski je prostora za tri slike. Na koncu bo vpisal še svoje ime in datum ali ju dodal podatkom predhodnika. Če za katerega od polj ne bo imel pri roki podatkov, nič narobe, dopolnil jih bo kdaj pozneje.
Ime spomenika naj bo po možnosti enako kot na Situli, tj. v Registru nepremične kulturne dediščine: kratko, pomenljivo in z imenom lokacije, npr. Padlim v NOB, Begunje. Tip spomenika: lahko je spominska plošča, prosto stoječi spomenik, obelisk, kip ali drugačna skulptura, nagrobnik, grob, napis na naravni skali, infotabla, spominski park, kombinacija naštetega ... Besedilo na spomeniku prepišemo čim natančneje. V rubriki Opis in viri navedemo številko spomenika (EŠD) v Registru kulturne dediščine oz. napravimo povezavo na tamkajšnji zapis, spletne vire vključimo v hiperpovezave, drugo literaturo navedemo po Cobissu ali kar s povezavo nanj. Nekateri zapisi zelo podrobno poročajo o tragičnih dogodkih, o katerih priča spomenik, drugi so za zdaj še skopi. Dobro je čim natančneje popisati orientacijske zadrege pri dostopu in kako jih premagati. Parcelne podatke dobimo na portalu iObčina, imen zasebnih lastnikov ne vpisujemo. Same velike črke pridejo v poštev le za besedilo na spomeniku, vse drugo pišemo z malimi črkami.
Slike pred nalaganjem po možnosti zmanjšamo na format 1024 do 1600 pik. Za spominske plošče ne potrebujemo več kot dva posnetka (enega čisto od blizu, da se čim jasneje vidi napis, drugega od daleč, da je zraven plošče še hišna številka ali cela stavba), za večino spomenikov pa tri: besedilo, celotni spomenik in spomenik s širšo okolico. Pri spomeniškem kompleksu bomo več posnetkov pred nalaganjem v urejevalniku združili v enega.
Geopedija pokriva od blizu trenutno samo ozemlje Slovenije, zato smo prisiljeni spomenike na avstrijski ali italijanski strani meje postavljati na zemljevid v bolj oddaljenem merilu. Dodatne napotke boste vnašalci dobili s klikom na ikono i na začetni strani sloja, v sili pa vprašanja naslovite kar name. Srečno z vpisovanjem! miran.hladnik@gmail.com