Zasad (Stanko Kociper)

Zasad s podnaslovom drama iz življenja malega naroda, je drama, ki jo je napisal Stanko Kociper. Nastala je leta 1940, označena pa je kot samo eden njegovih takratnih agitatorskih govorov, prestavljenih v odrsko obliko.

Osebe

• Ludvik Grdun, veleposestnik in narodni poslanec, vdovec
• Slavko, njegov sin
• Župnik
• Peter Šviga, učitelj
• Dora Kurentova, učiteljica
• Francka Ribičeva, sirota
• Janez Križan, študent
• Marko, Tina
• Draš, berač
• Fantje, dekleta, ljudstvo

Vsebina

1. dejanje

V Zasad se iz zapora vrne študent Janez, čudi se, kako je vas spremenjena: orlovska društva prepovedana, po vasi neomejeno gospodari brezbožni Grdun, Šviga se mu hlapčevsko prilizuje, župnik je star in zbegan, ljudi je strah ... Francko še posebej, saj je sirota in je Grdun njen varuh, naduti Slavko pa kar naprej rine za njo. Janez od Draša izve, da je Grdun Franckin oče in mu napove boj brez milosti: ljudstvu je treba vrniti Boga in narod, da se zbudi in prerodi.

2. dejanje

Grdun hoče Francko posvojiti, da bi dobil njen grunt in njo za deklo. Francka si ne ve pomagati, zanaša se le na Marka, s katerim se imata rada, in na Janeza, ki ji je zvest prijatelj. Vendar jo celo zaslepljeni župnik svari pred njim, češ da je postal prevratnež in da se o njem širijo grde govorice; Grdun in Šviga namreč hujskata Zasadčane, učiteljica Dora, jezna na Janeza, ker je ne mara več, pa župnika. Francko je strah, čuti, da fantje pripravljajo nekaj odločilnega: In res: medtem, ko ljudstvo poje orlovsko pesem in zahteva posvetni dom nazaj, Janez razkrinka Grudna kot prešuštnika in morilca, saj je zlorabil Franckino mater, Franckin oče pa se je zaradi sramote obesil. Grdun se zlomi in prizna. Tedaj se razleže plat zvona, nekdo je zažgal posvetni dom, vnamejo pa se tudi Grdunovi hlevi. Pri gašenju se Draš ponesreči, pred smrtjo Janezu pove, da je bil požigalec Slavko.

3. dejanje

Zasadčani so zgradili nov dom, Francka in Marko sta srečno poročena na gruntu, župnik se veseli novega, bogu dopadljivega življenja v vasi. Mladi se pripravljajo na slovesno odprtje doma, vabijo medse tudi Slavka, saj so zdaj vsi ena družina, po božji volji bratje. Slavko pa je mračen, popiva in grozi, očetova krivda je pretežko legla nanj: Grdun je bil v zločinski nepremišljenosti poteptal družino, zdaj se mu ruši njegova. Slavko v smrtnem sovraštvu tik pred proslavo zabode Janeza, nato pa se, zgrožen nad lastnim dejanjem, obesi kakor Judež. Janez bolečino premaga, pride na proslavo in spregovori sovaščanom: Zasad doživlja vstajenje, izkoreninjenci so pregnani, narod je vso smrdeč navlako izpljunil iz svoje srede, zdaj si v žrtvah in ljubezni gradi srečno prihodnost. Naša pot gre od tod samo naprej, s pesmijo na ustih. Zasad je zmagal ... Vsi stoje in slovenso proprimejo orlovsko himno.

Objava in uprizoritve

Drama Zasad je prva Kociprova knjiga, ki je bila izdana, in sicer jo je leta 1940 izdala Cirilova tiskarna v Mariboru. Uprizorjena je bila na domačem odru pri Sv. Miklavžu pri Ormožu.

Literatura

• Alenka Goljevšček: Od A(brama) do Ž(upančiča) - vsebine 765 dram slovenskih avtorjev. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2011. COBISS
• Taras Kermauner: Trideseta leta. Leto 1940. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 1998. COBISS
• Stanko Kociper: Kar sem živel [spomini]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996. COBISS