Zakaj?

Črtomira: Zakaj?

(Ženski svet, let. 2, št. 6, junij 1924, str. 173)

»Dekle, povej mi to,
zakaj si žalostno?
Obraz zakaj bledi,
čemu oko solzi?«

»Je žalostno srce,
ker od ljubezni umre…
Po njem obraz bledi,
po njem oko solzi.«

Analiza

Pesem je nekakšen ljubezenski dialog, prva kitica je vprašanje, druga pa odgovor nanjo. Na dialog nas opozarja zapis premega govora (uporaba narekovajev, vprašaja). Tako je pesem že po svoji formi in po vsebini intimna. V prvi kitici lirski subjekt sprašuje po vzroku dekletove žalosti v drugi pa mu drugi lirski subjekt (dekle) odgovori, da zaradi nesreče v ljubezni. Če bi želeli iskati vzrok te nesreče, ga morda lahko najdemo tudi v vojni. Vemo, da je pesem napisana v času po prvi svetovni vojni in možno je, da je lirski subjekt druge kitice svojega ljubljenega izgubil v vojni, kar je pogost motiv v poeziji tistega obdobja. Osrednja snov je tako razočaranje v ljubezni, pojavljajo se motivi bledega obraza, žalostnega srca, solznega očesa, ki poudarjajo žalost lirskega objekta (druge kitice).

Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnic ali kvartin. Štirivrstičnica je tradicionalna oblika kitice, kar se izvrstno povezuje tudi s snovjo in temami pesmi. Ljubezenska tema je najpogosteje uporabljena v poeziji, zato torej tudi tradicionalna. Poleg tega je tipična tudi za slovensko ljudsko poezijo, predvsem je zanjo značilna tema razočaranja v ljubezni, nesrečne zaljubljenosti, neuresničene, nesrečno končane ali nedosegljive ljubezni (npr. Kaj ti je, deklica?). Nemalokrat pa se tudi dialoška oblika pesmi, podobna kot pri Črtomirini Zakaj?, pojavlja v ljudskem pesništvu, je torej tudi tradicionalna (npr. Al' me boš kaj rada imela, Dekle, dekle delaj pušeljc, tudi Kaj ti je, deklica?). Zanimivo je, da bi celo avtoričin psevdonim Črtomira lahko poskušali razvozlati s pomočjo »tradicionalne«, skoraj ponarodele poezije Franceta Prešerna, in sicer bi odgovor morda lahko našli v njegovem liku Črtomira iz Krsta pri Savici.

Prevladujoča figura v prvi kitici je apostrofa, saj izrecno ogovarja lirski subjekt druge kitice(»Dekle, povej mi to«), da odgovori na kasneje zastavljeno vprašanje. Oblika zapisa s premim govorom ter apostrofa in kasnejši odgovor nam približata dogajanje, bralec dobi občutek aktualnosti, zdi se, kot da »pogovor« poteka blizu njemu. Dialog poveča čustvenost in poudari bližino. »Obraz bledi« ter »oko solzi« sta metafori, ki zaznamujeta fizično izražanje žalosti (bledica ter jok). Personifikacija je uporabljena večkrat: »Je žalostno srce«, »srce umre«, »oko solzi«. To učinkuje na bralčev čustveni odnos do pesmi, ki se brez uporabe te figure ob morebitni suhoparni izjavi »Žalostna sem in jočem.« ne bi vzpostavil.

V drugi kitici se anaforično ponovi besedna zveza »po njem«. Ker gre za osebni zaimek tretje osebe moškega spola, izvemo, da dekle žaluje za »ljubim«, ki ga je izgubilo. Ker osebni zaimek ponovi, ta anafora še stopnjuje njeno čustvo.

• Kvalitativna evfonija: Zadnji poudarjeni vokali v verzu se ujemajo, ne pa tudi konzonanti, tako da govorimo o polrimi oziroma asonanci:
  

to -žalostno, bledi - solzi, srce – umre, bledi – solzi.

• Kvantitativna evfonija:
  

De-kle-po-vej-mi-to
U – | U – | U –|

Stopica je jambska. Vsak verz je sestavljen iz šestih zlogov in zato dokaj kratek. Ritem je tekoč, nepretrgan, kar spet kaže na podobnost s tradicionalnim, ljudskim pesništvom. Ljudske pesmi so izvorno pete, zato mora biti njihov ritem tekoč; zvočnost pa dosežejo z rimo ali vsaj z asonanco.

V pesmi Zakaj? lahko prepoznamo dva različna lirska subjekta. Iz druge kitice govori »dekle« (kar lahko razberemo iz apostrofe v prvi kitici), ki je verjetno razočarano v ljubezni. Lirski subjekt v prvi kitici je težje določiti, saj ne izvemo ničesar o njem. Ne izrazi namreč nobenega osebnega mnenja, nobenega čustva, razen zaskrbljenosti nad žalostjo subjekta druge kitice.

KOMENTAR: prav tako je treba poenotiti kurzivni tisk zgoraj morebitne opombe k vsebini, analizi še pridejo; kaj pa ostale analize?