Zajčkovo leto
Kratko sodobno pravljico Zajčkovo leto je napisala slovenska mladinska pisateljica Svetlana Makarovič, ilustrirala pa Elga Tušar. Prvič je bila izdana leta 1993, v Ljubljani, pri Državni založbi Slovenije.
Obnova pravljice uredi
Zajček Uhko se zbudi v hladno, zimsko jutro, brez svojega repka. Žalosten ga prične iskati in kar naenkrat stoji pred pomladnimi vrati, ki jih odpre s pesmijo. Tukaj se njegovo potovanje skozi štiri letne čase, s ciljem, da najde rep, prične. V vsakem letnem času sreča drugačna bitja, ki prinašajo posebnosti posameznega letnega časa (škopniki barvajo listje, Pehtra "kuha" sneg,...). Pravljica se zaključi z novo zimo, ko prebivalce obišče Zimski možiček, ki Uhkotu izpolni željo in mu podari repek.
Analiza pravljice uredi
Motivi: prijateljstvo, iskanje repka, pot od doma, štirje letni časi
Dogajalni čas: eno leto
Dogajalni kraj: sodoben, v naravi, nikoli jasno določen
Konec pravljice: srečen, saj zajček Uhko dobi svoj rep
Nauk: z voljo in trudom se ti bo želja izpolnila
Značilnost kratke pravljice je prepletenost besedila s poezijo in osebami iz ljudske pripovedi. Prisotni so tudi živalski liki s človeškimi lastnostmi.
Glej tudi uredi
Viri in literatura uredi
- Makarovič, S. (1993): Zajčkovo leto. Ljubljana: Državna založba Slovenije COBISS