Wikivir 2021
Wikivir 2021: Poročilo o projektnih rezultatih
Digitalizacije slovenskega leposlovja se je Miran Hladnik lotil leta 1990, s pojavom spleta leta 1994 je projekt dobil ime Slovensko leposlovje na spletu in našel zavetje na strežniku Inštituta Jožef Stefan, od leta 2006 pa se s finančno podporo Ministrstva za kulturo nadaljuje pod naslovom Slovenska leposlovna klasika oz. Slovenska književnost na Wikiviru. Projekt angažira okrog 20 študentov letno (sprva v organizaciji FF UL, potem v organizaciji Slavističnega društva Slovenije, 2020 ga je prevzela Urška Perenič), ki na Wikivir postavljajo digitalizirana slovenska besedila, jih tam korigirajo in redigirajo, opremljajo z metapodatki in kategorizirajo. Vir digitalizatov je večinoma Digitalna knjižnica Slovenije, letna količina je dobrih sto daljših besedil (knjig) v obsegu 2,5 milijona besed, doslej skupaj več kot 30 milijonov besed, kar v mednarodni primerjavi uvršča slovenski Wikivir na 6. mesto na svetu (Miran Hladnik in Jernej Polajnar. Wikiji v izobraževanju: Po desetih letih izkušenj. Andragoška spoznanja 22/4 (2016). 73–83). Večinoma gre za besedila avtorjev, ki so pokojni že več kot 70 let in so zato v javni lasti. Opremljena so z licenco CC, ki omogoča neomejeno uporabo besedil: v šoli, za splošne bralce, za raziskovanje, za ponatise, predelave ipd. Na Wikiviru je po zaslugi projekta trenutno 16.077 strani, tj. 14.595 del 967 avtorjev. Stremljivi dolgoročni cilj projekta je pospletiti kompletno slovensko literarno dediščino v javni lasti: knjižno, v časnikih in revijah, rokopise, izvirno in prevedeno. Sodelavce vabimo na strokovnem forumu Slovlit in tam sproti poročamo o zanimivih novostih. Koristnost projekta se je pokazala zlasti ob zaprtju knjižnic v času epidemije. Pedagoškim namenom ustreza, da je na Wikiviru domala celotna slovenska leposlovna klasika, literarni zgodovini pa tudi vedno popolnejša zbirka popularnih besedil (zbirke dram Talija, Slovenske večernice, feljtonistika v Slovenskem narodu …), zaključeni avtorski opusi in dopolnjujoči se žanrski korpusi (zgodovinski roman, humor, planinska literatura, kmečka povest, pesniške zbirke idr.)