When, režija Ottar Ormstad, Norveška 2011, umetniški film

Opis doživljanja "filma iz pisave" upoštevajoč hibridno razmerje med - literarno-estetskim doživetjem, - doživetjem likovne umetnosti, - glasbe, - zvoka, - filma in - animacije.

OTTAR ORMSTAD

Ottar Ormstad se ukvarja se z literaturo, predvsem z vizualno poezijo. Ustvaril je več videov, tudi video z naslovom When iz leta 2011, ki bo natančneje predstavljen. Drugi videi nosijo naslov Natyr, iz leta 2013, Mooon, iz leta 2015, zadnji video pa je nastal leta 2016 in nosi naslov KAKAOASE. Ottar Ormstad obožuje rumene črke (predvsem črko y), ki se gibljejo na zaslonu v ritmu glasbe. Njegova dela so projecirana v raznih filmskih festivalih. Več informacij je na njegovem spletišču: http://yellowpoetry.com/ottar-ormstad-2/ .

WHEN, 2011

V videu so kot črno-bele fotografije prikazani narava in avtomobili. Ker so slike črno-bele in avtomobili razpadajoči, sklepamo, da govori video o preteklosti, oz. o nečim starem, kar sedaj počasi propada. V videu se avtomobili skozi čas spreminjajo, saj propadajo. V določenih trenutkih so prikazani kot “novi”, nato pa kot zapuščeni, popolnoma uničeni in neuporabni. Narava se v primerjavi z avtomobili ne spreminja, ker je večna in nikoli ne mine, saj se ves čas obnavlja. Avtomobili naj bi torej predstavljali minljivost, narava pa večnost. Na eni strani imamo življenje oz. naravo, na drugi pa smrt oz. zarjavele avtomobile. Po mojem mnenju hoče avtor s tem opozoriti gledalce, da vse mine, saj se pred smrtjo nihče ne bo rešil. Vendar ne vemo, kdaj se bo to pripetilo. Verjetno ima zaradi tega video naslov When oz. “kdaj”. Video vzbudi v gledalcu pesimističen učinek. Med gledanjem gledalec razmišlja o minljivosti in ga obdaja občutek strahu. Poleg fotografij se v videu pojavijo tudi črke. Te imajo zelo pomembno vlogo. V prvi minuti in 37 sekund se pojavi črka y, oz. zadnja črka besede “beauty”, ki se na zaslonu pojavi sekundo prej. V prvi minuti in 40 sekund pa se pojavi črka e, oz. zadnja črka v besedah “cure” in “love”, ki se pojavijo tik zatem. Avtor poudari določene dele besed, ker želi, da bi gledalec med gledanjem videa razmišljal ravno o besedah. Na začetku videa oz. v prvi minuti in 49 sekund se pojavi grafična konstelacija črk v obliki drevesa. Ta v nekaj sekundah usahne in izgine. Drevo se tekom videa dvakrat pojavi. Prvič ovene, drugič pa ne. Poleg drevesa se v videu pojavita stavek “born to be wild” in slika, ki prikaže bikoborbo, v kateri je bik “wild” oz. divji. Torej se pojavijo tudi drugi motivi, ki so povezani z močjo narave, saj je bik žival in je torej del narave. Poleg tega je Born to be wild naslov slavne rockovske pesmi Steppenwolfa. V videu se pojavita tudi besedi “hello” in “goodbye”. S temi besedami se po navadi poslovimo. V tem primeru se torej poslovimo od živjenja. Tudi Hello, goodbye je naslov znane pesmi skupine Beatles. V tretji minuti in 22 sekund se pojavita stavek “where the wild roses grow” in slika, ki prikaže divje rože v gozdu. Tudi ta verz je naslov pesmi Nicka Cavea in Kylie Minogue. Nekaj posebnega je v videu beseda “remember”. Ta je zapisana kot “rymymbyr”. Verjetno je avtor zamenjal samoglasnike s črko y, ker mu ta črka nekaj pomeni. Prav zaradi tega, ker je beseda napisana na tak način, je gladalec nanjo še bolj pozoren. Verjetno hoče avtor z besedo “remember” opozoriti gledalca, da se mora spominjati preteklosti, saj je sedanjost težja. V določenem trenutku se v videu pojavijo črke, ki so svobodno razporejene po zaslonu. Najprej vidimo samo črke, nato pa iz črk nastanejo besede. Besede tvorijo stavek v francoščini: “pour toi toujours un sourrire”, kar pomeni “en nasmeh vedno zate”. Stavku sledi fotografija z avtomobilom. Ta je prikazan na tak način, ki se zdi, da se res smeje. Torej proti koncu videa so besede nežnejše v primerjavi s prejšnjimi. Poleg vseh teh besed, se pojavijo tudi besede v drugih jezikih (francoščina, nemščina), ki pa imajo isti pomen. To so besede “wann” in “quand”, ki pomenita isto kot beseda “when” (kdaj), ki je obenem naslov videa. Nazadnje se pojavita francoski besedi “peau” in “beau”, ki v slovenščini pomenita koža in lepota. Nato se pojavi slika, ki prikaže čedno žensko. Ta bi lahko predstavila lepoto “beau” in kožo “peau”. Kmalu zatem pa se zavemo, da je ženska v resnici polomljena izložbena lutka. S tem se vse spremeni, saj besedi nista skladni z vsebino, ker je ženska neživa in brez roke. Ženska spominja na miloško Venero, ki je gola in brez rok. V določenem trenutku se na obrazu lutke pojavi še eno oko. Avtor je v prelivu prikazal dve sliki hkrati in se je zaradi tega prikazalo še eno oko. Torej se zdi, da poleg lutke strmi v nas še nekdo drug, ki pa ni v videu prikazan. Ta oseba bi lahko bila avtor, ki nas gleda, medtem, ko gledamo njegov video. Nato čez lutko padajo črke y, ki spominjajo na kapljice ali na solze. To bi lahko pomenilo, da se ženska joče, ker ni prava ženska, saj je le zapuščena in pokvarjena lutka. Črka y je zadnja črka besede “beauty”, ki se je pojavila že na začetku videa. Torej naj bi avtor s to besedo poudaril pomen lepote. Lepota je v tem videu neminljiva narava. Vse drugo pa je grdo, ker je minljivo in se s časom pokvari in uniči. Gledalce je treba opozoriti tudi na to, da se v videu ne da prebrati vsega besedila na ekranu, saj nekatere besede prehitro izginejo. To ustvarja v videu dinamičnost. V videu se že od začetka predvaja klasična glasba, ki igra pomembno vlogo. Najprej zaigrajo violine in piščali, pozneje pa tolkala, ki poudarijo določene dele teksta na katerih mora biti gledalec bolj pozoren. Tolkala se pojavijo v trenutku, ko usahne drevo iz črk in ko se drevo spet dvigne. V določenih trenutkih je torej glasba bolj mirna, v določenih trenutkih pa bolj živahna. Ves čas pa ustvarja učinek dramatičnosti. Glasba je žalostna in gledalca razžalosti in vznemirja. Razlag videa je več, saj vsak gledalec lahko razlaga oz. interpretira video na svoj način. Če pogledamo ta video in obenem poslušamo glasbo ter beremo besede, ki se pojavijo na zaslonu opazimo, da se branje takega teksta razlikuje od teksta, ki se pojavi na listu papirja. To zaradi tega, ker je tako branje dinamično, saj se tekst premika po zaslonu in mora bralec sam odločati, katere dele teksta bo prebral in katere ne bo prebral. Video je sestavljen iz več delov in te dele lahko pokombiniramo na različne načine. Gledalec se med gledanjem videa počuti osamljenega in majhnega v primerjavi z naravo ter razmišlja o tem, da bo nekoč vse propadlo, kot avtomobili in lutka v videu.

VIR

Ormstad, Ottar, »yellow poetry«. Splet. 29. 03. 2017 <http://yellowpoetry.com/ottar-ormstad-2/>.