Ustvarjanje strani Seznam osebnosti iz občine Škofja Loka

do 18. stol.

• Abraham (pred 940, neznano - 26. maj 994, Freising), freisinški škof v škofiji, ki je zajemala tudi Škofjo Loko.
• Dalmatin Jurij (okoli 1547, Krško - 31. avgust 1589, Ljubljana), protestantski teolog, protestantski pisec, pridigar. Leta 1585 v Škofji Loki širil protestantsko misel.
• Schnitzer Jakob iz Loke (deloval okoli leta 1550), rezbar. Rezbaril je umetnine poznosrednjeveške Škofje Loke.
• Somrak Elija (okoli 1570 - ?), livar zvonov in topov. Ulil je zvon za grajsko kapelo v Škofji Loki.
• Streit Jurko (? - ?), zidarski mojster, kamnosek, stavbar. Leta 1520 zidal dvoranski prezbiterij in zvonik cerkve v Crngrobu pri Škofji Loki.
• Rodbina Apfaltrer Apfaltrer Rodbina je imela krajši čas v lasti grad Puštal v Škofji Loki.
• Cussa Mihael (8. maj 1657, Lokavec-Kuši - 8. oktober 1699, Ljubljana), kipar, kamnosek. Leta 1694 naredil dva stranska oltarja v župnijski cerkvi v Škofji Loki.

18. stol.

• Edling Janez Nepomuk Jakob, grof (1. maj 1751, Gorica,Italija - 1793, Dunaj), šolnik. V obdobju 1772 -1774 je bil administrator škofjeloških posestev freisingenskega škofa.
• Franchi Gašpar (okoli 1657, Videm - 25. avgust 1733, Ljubljana), zvonar. Leta 1722 je vlil tri zvonove za mesto Škofja Loka.
• Pušar Luka (okoli 1676 - 10. maj 1760, Selca), duhovnik. V obdobju 1705-8 je bil mestni vikar v Škofji Loki.
• Romuald (1676, Gorica - 22. april 1748, Gorica), pridigar , duhovnik, redovnik, kapucin. Bil je leta 1721 v Škofji Loki.
• Quaglio Giulio (1668, Laino - 1751, Laino), slikar. Leta 1706 je poslikal oltarno steno v mali graščinski kapeli v Puštalu.
• Savoye Daniel (? - ?), slikar. Med leti 1720–5 naslikal tri portrete iz Ajmanovega gradu pri Škofji Loki.

19. stol.

• Ažbe Urban (21. maj 1751, Javorje - 17. december 1827, Ljubljana), teolog; V obdobju 1788-92 je bil vikar v Škofji Loki.
• Adamič Fran Serafin ( 4. september 1829, Ljubljana - 22. december 1877, Šmartno pri Litiji), publicist ,učitelj, organist, skladatelj. V obdobju 1847-49 kot organist in skladatelj služboval v Škofji Loki.
• Dolenec Hinko (1. maj 1838, Razdrto - 10. december 1908, Razdrto), pisatelj, pravnik. Januarja leta 1867 je bil imenovan za sodnega aktuarja v Škofji Loki.
• Goetzl Gašpar Luka (14. januar 1782, Kranj - 30. julij 1857, ?), slikar. Leta 1846 je slikal oltarne slike v Škofji Loki.
• Grabrijan Jurij (22. marec 1800, Adlešiči - 22. junij 1882, Vipava), pisatelj, politik, duhovnik. V obdobju 1827-1830 je bil kaplan v Škofji Loki.
• Globočnik Viktor (3. maj 1852, Tržič - 4. marec 1898, Kranj), politik, pravnik. Od leta 1895 do smrti je v deželnem zboru zastopal mestni volivni okraj Kranj–Škofja Loka in se zavzemal za razdružitev selske občine Škofja Loka v dve samostojni občini.
• Jereb Gregor (8. marec 1845, Dolenja ravan - 5. marec 1893, Trst), pisatelj, literarni zgodovinar .V obdobju 1860–62 je obiskoval normalko v Škofji Loki.
• Jonke Jurij (17. april 1777, Konca vas - 12. maj 1864, Črmošnjice), čebelar, duhovnik. Leta 1804 postal kaplan v Škofji Loki.
• Klun Karel (15. oktober 1841, Prigorica - 8. julij 1896, Budimpešta), politik, duhovnik, konzistorialni svetnik. V obdobju 1893-1894 se je zavzemal za železnico Škofja Loka-Divača.
• Kosmač Frančišek (27. oktober 1817, Jesenice - 9. marec 1866, Gradec), duhovnik, redovnik, jezuit. Med leti 1841-44 je bil kaplan v Škofji Loki.
• Langus Matej (9. september 1792, Kamna Gorica - 20. oktober 1855, Ljubljana), slikar. Leta 1840 je izdelal fresko Ozadje velikega oltarja v Škofji Loki.
• Ovjiazh Blaž (okoli 1790, Cerklje na Gorenjskem - 4. oktober 1859, Ljubljana), politik, pravnik. V obdobju 1824 - 1827 je bil justiciar v Škofji Loki.
• Ozbič Matija (15. februar 1828, Črni Vrh - 7. marec 1888, Kamnik), podobar. Leta 1874 je naredil za uršulinsko cerkev v Škofji Loki stranska oltarja in prižnico s kipom Dobrega pastirja, Marijin oltar pa v škofjeloški župnijski cerkvi.
• Peterlin Anton (okoli 1792 - 18. maj 1866, Ljubljana), pasar. V Stari Loki je uredil posrebrene oltarni križe.
• Plank Josip (9. avgust 1815, Hall, Tirolska - 13. januar 1901, Dunaj), slikar. Leta 1879 je slikal stenske slike, oljne slike za cerkve in portrete za župnijsko cerkev v Škofji Loki.
• Praprotnik Andrej (9. november 1827, Podbrezje - 25. junij 1895, Ljubljana), šolnik, pesnik, pisatelj. Leta 1851 je dobil podučiteljsko službo pri glavni šoli v Škofji Loki.
• Smolnikar Bernard (29. november 1795, Kamnik - 1869, Philadelphia), teolog, duhovnik, redovnik, benediktinec. V obdobju 1822-1824 je bil kaplan v Škofji Loki.
• Steržaj Frančišek Ksaverij (9. december 1878, Rakek - 7. november 1922, Koprivnik v Bohinju), pisatelj, duhovnik. Služboval je v Škofji Loki.
• Šubic Jurij (13. april 1855, Poljane nad Škofjo Loko - 8. september 1890, Leipzig), slikar. Obiskoval osnovno šolo v Škofji Loki.
• Tomc Matija (10. september 1814, Šujica - 30. maj 1885, Ljubljana – Šentvid), podobar. Delal je kot pozlatar in restavrator v cerkvi pri Sv. Duhu v Škofji Loki.

20. stol.

• Arko Mihael (19. september 1857, Zapotok - 29. marec 1938, Idrija), organizator, zgodovinar, deželni poslanec, duhovnik. Leta 1881je bil kaplan v Škofji Loki.
• Arnautović Ilija (7. julij 1924, Niš - 16. januar 2009, Ljubljana), arhitekt. V diplomski nalogi je leta 1952 predstavil nov tip stanovanjske arhitekture po skandinavskih vzorih za območju Ljubljana − Škofja Loka – Bitnje.
• Birolla Gvidon (12. junij 1881, Trst - 29. maj 1963, Ljubljana), slikar, ilustrator. Leta 1884 se je z družino preselil v Škofjo Loko, po letu 1907 je slikal na Škofjeloškem.
• Bleiweis Franc (7. april 1869, Naklo - 10. april 1951, Mošnje), nabožni pisatelj, duhovnik. Leta 1895 je bil katehet pri uršulinkah v Škofji Loki.
• Božič Boris Yuri (1. avgust 1952, Rieti, Italija - ), slikar. Leta 1987 je imel samostojno razstavo v Škofji Loki.
• Carli Ivan (26. april 1851, Šebrelje - 3. september 1911, Studen), glasbenik, skladatelj, organist, zborovodja. V obdobju 1878-1890 je služboval v Škofji Loki.
• Dev Oskar (2. december 1868, Planina - 3. avgust 1932, Maribor), glasbenik, skladatelj, sodnik. Po letu 1888 je bil v sodnih službah pevovodja čitalniškega pevskega zbora tudi v Škofji Loki.
• Dolenc Janez (5. sept. 1926 Cetena Ravan v Poljanski dolini - ), slavist, narodopisec, domoznanec. Leta 1987 je raziskoval rovtarsko področje od Bovca do Škofje Loke.
• Ferjančič Anton (3. april 1915, Gradišče pri Vipavi - 23. januar 1990, ?), narodni heroj. Od leta 1944 do konca vojne je bil komandant Škofje Loke.
• Finžgar Frančišek Saleški (9. februar 1871, Doslovče - 2. junij 1962, Ljubljana), pisatelj,duhovnik. Od 25. junija do 1. decembra leta 1900 je bil župnijski upravitelj v Škofji Loki.
• Hafner Mate (25. avgust 1865, Dorfarje - 31. julij 1946, Ljubljana), notar, naravoslovec, pisatelj. V obdobju 1873–75 je obiskoval ljudsko šolo v Škofji Loki.
• Hreščak Marija Aleksandra (25. jan. 1915, Trst - ?), pesnica in pedagoška delavka. Od leta 1947 je bila nastanjena v Škofji Loki.
• Jaklič Fran (6. december 1868, Podgorica - 31. december 1937, Ljubljana), pripovednik, pisatelj, učitelj. V prvi polovici leta 1890 je služboval kot pomožni učitelj v Škofji Loki.
• Jakopič Rihard (12. april 1869, Ljubljana - 21. april 1943, Ljubljana), slikar. V obdobjih 1902-03 in 1904-1906 je ustvarjal in stanoval v Škofji loki (najprej v Puštalskem gradu, potem v mestu).
• Jarc Evgen (7. december 1878, Novo mesto - 5. junij 1936, Ljubljana), politik. V obdobju 1908–18 je nastopal na deklaracijskih shodih v Škofji Loki.
• Jebačin Anton (11. marec 1850, Ljubljana - 4. september 1927, Ljubljana), slikar, restavrator. Leta 1907 je okrasil uršulinsko cerkev v Škofji Loki.
• Koblar Anton (12. junij 1854, Železniki - 9. avgust 1928, Kranj), zgodovinar, politik. Leta 1891 je opisal Škofjo Loko v slovenskem literarnem mesečniku Dom in svet.
• Kos Franc (24. december 1853, Selca - 14. marec 1924, Ljubljana), zgodovinar. Obiskoval je glavno šolo v Škofji Loki. Leta 1849 napisal v publikaciji Moj svet delo Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja.
• Krek Janez Evangelist (27. november 1865, Sv. Gregor - 8. oktober 1917, Šentjanž), politik, sociolog, teolog, pisatelj, časnikar. V letu 1875/6 je obiskoval ljudsko šolo v Škofji Loki.
• Lah Evgen (15. avgust 1858, Vipava - 2. februar 1930, Ljubljana), domoznanski pisec, statistik. Obiskoval je normalko v Škofji Loki.
• Lavtar Luka (20. oktober 1846, Železniki - 9. marec 1915, Maribor), matematik. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki.
• Leban Janko (21. april 1855, Kanal - 18. februar 1932, Novo mesto), pisatelj, pesnik, glasbenik, učitelj. V obdobju 1906 -1911 je poučeval v Bukovici nad Škofjo Loko.
• Milčinski Fran (3.december 1867, Lož - 24. oktober 1932, Ljubljana), pravnik, humorist. Leta 1895 je bil dodeljen sodnim uradom v Škofji Loki.
• Ogrin Simon (6. oktober 1851, Vrhnika - 3. maj 1930, Vrhnika), slikar. Leta 1888 je naslikal kapelo Matere Božje v kapucinski cerkvi v Škofji Loki.
• Perko Pavel (22. januar 1877, Poljane nad Škofjo Loko - 10. marec 1970, Muljava), pisatelj, duhovnik. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki.
• Anton Pevc (9. januar 1885, Tlaka - 18. februar 1967, Ivančna Gorica), kmetijski strokovnjak. Leta 1927 je začel obiskovati mlekarsko šolo v Škofji Loki.
• Pirnat Bernard (20. avgust 1862, Novo mesto - 5. december 1939, Dunaj), glasbenik, skladatelj. Po letu 1883 je bil pomožni učitelj v Škofji Loki.
• Polak Irma (11. junij 1875, Ljubljana - 30. november 1931, Zagreb), operna pevka, operetna pevka. Bila je vzgojena v uršulinskem samostanu v Škofji Loki.
• Polec Julij (30. januar 1852, Ljubljana - 14. oktober 1941, Kamnik), pravnik. Leta 1876 je bil avskultant v Škofji Loki.
• Prešern Jakob (9. julij 1888, Begunje na Gorenjskem - 14. februar 1975, Begunje na Gorenjskem), potopisec, planinski pisec, pravnik. Po letu 1912 je bil v sodni službi v Škofji Loki.
• Rakovec Ivan (18. september 1899, Ljubljana - 3. avgust 1985, Ljubljana), geolog, paleontolog. Pri proučevanju pleistocenskih in tudi terciarnih ter holocenskih sesalcev je odkril ostanke nosoroga na Kamnitniku pri Škofji Loki.
• Rebol Franc (13. november 1876, Hraše pri Preddvoru - 11. oktober 1918, Ljubljana), šolnik, slavist, duhovnik. Četrti razred osnovne šole je obiskoval v Škofji Loki.
• Regen Janez (9. december 1868, Lajše - 27. julij 1947, Dunaj), zoofiziolog. Leta 1877 je obiskoval prva dva razreda ljudske šole v Škofji Loki.
• Rihar Franc (25. oktober 1858, Polhov Gradec - 28. februar 1919, Mekinje), nabožni pisatelj, duhovnik. Bil je kaplan v Škofji Loki.
• Schmid Valter (18. januar 1875, Kranj - 24. marec 1951, Gradec), arheolog, etnograf, čebelar, duhovnik, redovnik, benediktinec. Obiskoval je osnovno šoli v Škofji Loki.
• Skalicky Zdenko (11. julij 1903, Novo mesto - 7. marec 1933, Ljubljana), slikar, pesnik. Pred upokojitvijo je služboval kot prokurist in tehnični vodja v tovarni Šešir v Škofji Loki.
• Slokar Ivan (8. oktober 1884, Mostar - 11. julij 1970, Ljubljana), zgodovinar, pravnik , ekonomist, bančnik, tehnični izumitelj. Dal je pobudo za ustanovitev tovarne klobukov v Škofji Loki.
• Starc Ema (6. april 1901, Sežana - 3. april 1967, Ljubljana), gledališka igralka. Po osnovni šoli se je eno leto šolala v samostanu v Škofji Loki.
• Strenar Maks (10. januar 1901, Trst - 30. oktober 1968, Kranj), arhitekt. Naredil je načrt za trgovino Šešir v Škofji Loki.
• Šabec Srečko (14. maj 1894, Pivka - 29. maj 1981, Kranj), mlekarski strokovnjak. V obdobju 1926-37 je bil v. d. upravitelja Mlekarske šole v Škofji Loki.
• Šubic Ivan (12. oktober 1856, Poljane nad Škofjo Loko - 11. marec 1924, Ljubljana), šolnik, naravoslovec. V obdobju 1863–7 je obiskoval osnovno šolo v Škofji Loki, v obdobju 1898–1901 pa je bil deželni poslanec za Škofjo Loko.
• Šubic Ive (23. april 1922, Hotovlja - 29. december 1989, Poljane nad Škofjo Loko), slikar, grafik. Naredil je dva razreda meščanske šole v Škofji Loki. Leta 1962 je ustvaril grafiko z naslovom Škofja Loka. Leta 1960 je naredil prvo osebno predstavo Škofja Loka v Loškem muzeju.
• Šubic Mirko (8. junij 1900, Ljubljana - 14. oktober 1976, Ljubljana), slikar, restavrator. Vodil je restavratorska dela za freske na Križni gori in v Puštalskem gradu.
• Šubic Vladimir (23. maj 1894, Ljubljana - 16. november 1946, Lukavac), arhitekt. Pokopan je bil v Škofji Loki.
• Šuler Kristina (17. julij 1866, Kropa - 25. december 1959, Ljubljana), pesnica. V Škofji Loki je osem let po osnovni šoli obiskovala samostansko šolo.
• Šuligoj Avgust (19. november 1900, Dolnji Zemon - 21. junij 1984, Trbovlje), glasbenik, zborovodja. Leta 1927 je postal učitelj v Retečah pri Škofji Loki.
• Terčelj Filip (2. februar 1892, Ajdovščina - 7. januar 1946, Davča), prosvetni organizator, publicist, nabožni pisec, pisatelj, pesnik, duhovnik. V obdobju 1917–21 je bil kaplan v Škofji Loki.
• Vrečko Karel (24. oktober 1901, Dunaj - 31. julij 1978, Ljubljana), mlekarski strokovnjak. V obdobju 1931–6 je bil profesor na mlekarski šoli v Škofji Loki.
• Vurnik Janez mlajši (3. november 1849, Radovljica - 18. marec 1911, Radovljica), podobar. Leta 1888 je za uršulinsko cerkev v Škofji Loki naredil baldahin nad tabernakljem.
• Zagoričnik Franci (16. november 1933, Duga Resa - 14. junij 1997, Golnik), pesnik, prevajalec, esejist. Leta 1978 je imel samostojno razstavo vizualne poezije v Škofji Loki.
• Zakrajšek Mileva (6. avgust 1885, Postojna - 4. maj 1971, Maribor), gledališka igralka, glasbenica. Po poroki je od leta 1908 živela in delala v Škofji Loki.
• Zazula Jožef (23. marec 1870, Idrija - 29. julij 1944, Bjelovar), pesnik, publicist, fotograf. Leta 1887 je stopil v davčno službo v Škofji Loki.
• Zupan Fran (6. november 1887, Ljubljana - 28. februar 1975, Ljubljana), slikar. V obdobju 1920–2 je slikal v okolici Škofje Loke.
• Železnik Milan (27. februar 1929, Ljubljana - 31. maj 1987, Ljubljana), umetnostni zgodovinar, konservator. Ukvarjal se je s študijo o frančiškanski cerkvi v Škofji Loki.
• Žirovnik Janko (7. februar 1855, Kranj - 27. oktober 1946, Kranj), zbiralec ljudskih pesmi, šolnik, sadjar, glasbenik. Leta 1873 je bil učitelj v Škofji Loki.
• Anžič Anton (4. junij 1891, Ljubljana – Dobrunje - 27. december 1965, Wahpeton), nabožni pisatelj, prevajalec, duhovnik. Leta 1915 je postal kaplan v Škofji Loki.
• Boškin Angela (21. junij 1885, Gorica – Pevma - 28. julij 1977, Gorica – Pevma), medicinska sestra, otroška negovalka. Leta 1939 je bila zaposlena v zdravstvenem domu v Škofji Loki.
• Biček Franc (5. marec 1910, Prapetno Brdo - 9. julij 1984, Ljubljana). Od leta 1956 je bival in delal v Škofji Loki.
• Dougan Danilo (27. marca 1909 v Gor. -), pravnik. V obdobju 1937–41 je služboval kot sodni pristav v Škofji Loki.
• Hladnik Polde (9. nov. 1919, Žiri - ?), zdravnik, higienik, primarij. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki.
• Jarc Frančišek (5. mar. 1891, Doberdob - 27. jan. 1978, Koper), pravnik. Bil je odvetnik v Škofji Loki.
• Karkovič Nikolina (2. dec. 1891, Trst - ? ), kulturna delavka, amaterska slikarka. V obdobju 1929-1935 je poučevala v Škofji Loki.

21. stol.

• Vlašić-Gvozdić Mila (18. september 1928, Sovići - ), srbokroatistka, pesnica. V obdobju 1952–54 je poučevala na gimnaziji v Škofji Loki.
• Škerl Ada (3. april 1924, Ljubljana - 29. maj 2009, Ljubljana), pesnica, prevajalka. V obdobju 1952-5 je bila gimnazijska profesorica v Škofji Loki.
• Šumi Nace (14. maj 1924, Kranj - 23. junij 2006, Dobeno), umetnostni zgodovinar. Napisal je delo Varstvo spomenikov v Škofji Loki.