Uporabnik:Serbinekmanca

Serbinekmanca je študentka slovenistike ter pedagogike in andragogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Domača naloga 11: Obvestilo iz Slovlita

Na moj rojstni dan je bilo na SlovLitu objavljeno obvestilo "Zanima koga tale služba?" V sporočilu je prilepljena povezava do strani, ki več ne obstaja, pod njo je podpis: "lp miran".

(3. september 2002)

Link

Domača naloga 10: Nalaganje slike

Na wikipeda commons sem naložila sliko gomilnega grobišča iz svojega domačega kraja Miklavža na dravskem polju.

Domača naloga 9: Register kulturne dediščine

V bližini mojega kraja sem našla:

• Arheološko najdišče Rogoza - ni na Wikipediji
• Gomilno grobišče: Zvrst: arheološka nadišča. Podzvrst: kopenska najdišča. Gesla: gomilno grobišče, gomila. Opis: Rimsko gomilno grobišče. Večina gomil že izravnanih, izrazite le še tri. V eni kamnita grobnica z zelo bogatim inventarjem. Detacija: rimska doba. !nima slike! - ni na Wikipediji
• Pristava Dravski dvor: Zvrst: stavbe. - ni na Wikipediji
• Cerkev sv. Miklavža: Zvrst: stavbe. Podzvrst: sakralne stavbe, Gesla: župnijska cerkev, sv. Miklavž. Opis: Cerkev iz 16. stoletja sestavljajo zvonik, pravokotna ladja, triosminsko zaključen prezbiterij in zakristija. Notranjščina je obokana ima baročno opremo (prižnica delo M. Pogačnika). Datacija: zadnja četrtina 14. stol., 1382, 16. stol., prelom 17. stol. in 18. stol. Opis lokacije: Orientirana cerkev stoji sredi naselja, ob cesti Maribor - Ptuj. Področja: umetnostna zgodovina. !nima slike! - ni na Wikipediji
• Marof: Zvrst: stavbe. Podzvrst: profane stavbe. Gesla: pristava, hiša, gospodarsko poslopje, marof. Opis: Znotraj ograjenega prostora sta nadstropna zidana hiša z izrazitejšo fasadno profilacijo in ohranjeno notranjščino, ter daljše zidano gospodarsko poslopje. Stavbe so iz 18. stoletja. Prva omemba v 15. stol. Opis lokacije: Nad izviri 8. Kompleks stoji vzhodno od ceste Maribor - Ptuj, tik ob levem bregu dravskega kanala. Področja: etnologija, zgodovina, umetnostna zgodovina. !nima slike! - ni na Wikipediji
• Spomenik talcem: Zvrst: spominski objekti in kraji. Gesla: javni spomenik. Opis: Na iz oblic zidan piramidast podstavek je postavljena plošča, vpeta med kamniti zidani stranici, nanjo je pritrjena novejša plošča z napisom (prvoten napis je bil na kovinskem loku). Spomenik je posvečen 120 žrtvam vojnega nasilja. Datacija: tretja četrtina 20. stol., druga svetovna vojna. Opis lokacije: Spomenik stoji v gozdu, južno od ceste, ki povezuje Miklavž na Dravskem polju in Rogozo. Področja: zgodovina. - ni na Wikipediji

Domača naloga 8: Članki, ki potrebujejo lekturo

Lektrorirala sem wikistran Jabolčni sok. Odstranila sem vejico za tako pred da ("/.../ centrifugalno fazo, tako da odstranimo škrob"), "najbolj pogostih" sem zamenjala z "najpogostejših", popravila sem dva predsledka med besedama v standarden en presledek, zamenjala sem vrstni red besed ("s svetovno največjo proizvodnjo" sem spremenila v "z največjo svetovno proizvodnjo"), odstanila sem vejico pred "z največjo svetovno proizvodnjo" (prej: " , s svetovno največjo proizvodnjo").

Domača naloga 7: Geopedija

V Miklavžu na Dravskem polju in njegovi okolici so na spletni stran geopedia.si označeni Spomenit padlim aktivistom NOB, Spomenik talcem, spomenik Tiskarna NOB, Grobnica tridesetih talcev, namenjena tridesetim talcem ustreljenih pri Miklavžu v smrekovem gozdu, grobišče 120 vojakov padlih v drugi svetovni vojni in rimska gomila.¸Ker v mojem domačem kraju Miklavžu na Dravskem polju ni dogajališč slovenskih zgodovinskih romanov, sem se odločila raziskovati moj rojstni kraj Maribor. Navedeni romani so Zgodbe zdravnika Muznika - Ivan Pregelj, Genaral - Jože Hudales, Severni Sij - Drago Jančar, Kruci - Januš Golec, Zadnji rabin v Ljubljani - Lojze Ilija, Spomini barona Valvasorja - Tita Kovač, Pradedje - Anton Ingolič, Pogine naj - pes! - Anton Slodnjak, Lipa zelenela je - Bogdan Novak, Dva soseda - Ožbalt Ilaunig, Marpurgi - Zlata Vokač.

• Zadnji rabin v Ljubljani

Roman se odvija v Mariboru na Židovskem trgu. Njegov podnaslov je Zgodovinski roman, ob 460-letnici, odkar je bil Slovenec Jurij Slatkonja posvečen za dunajskega škofa. Prvič je bil natisnjen leta 1975. Avtor Lojze Ilija je slovenski pisatelj, rojen leta 1905, umrl leta 1982, v Ljubljani je študiral bogoslovje, diplomiral je na Pravni fakulteti. Delal je v uredništvu časopisa Slovenec in kot odvetniški pripravnik.

• Spomini barona Valvasorja

Roman je bil prvič natisnjen leta 1973, njegov podnaslov se glasi: Prigode žlahtno rojenega gospoda, dičnega stotnika dolenjske strani ... Njegova avtorica Tita Kovačič je slovenska kemičarka, pisateljica in publicijska. Diplomirala je na Kemijski fakulteti v Ljubljani, opravila je izpit iz knjižničarstva.

• Pradedje

Prasedje je roman prvič natisnjen leta 1975. Avtor Anton Ingolič je slovenski pisatelj, profesot in urednik.

• Marpurgi

Roman se dogaja v Mariboru, pri Minoritskem prehodu. Prvič je bil natisjen leta 1985. Avtorica Zlata Vokač je slovenska pisateljica in rusistka. Ukvarjala se je s sodobno rusko književnostjo, predvsem z ruskum nadrealizmom. Marpurgi je zgodovinski roman, ki je zasnovan kot dnevniški zapiski. V romanu avtorica tematizira bivanjski položaj evropskega judovstva

• Zgodbe zdravnika Muznika

Zgodbe zdravnika Muznika je zgodovinska povest, prvič natisnjena leta 1923. Dogajalni prostor je Maribor ob Dravi. Avtor povesti je Ivan Pregelj - slovenski pisatelj, dramatik, pesnik in kritik. Njegovo delo je uvrščeno med moderno in ekspresionizem, po navadi je postavljeno v zgodovinski čas. Njegov slog je včasih patetičen, svetopisemsko privzdignjen, slovesen, liričen in ritmatiziran.

• General

General je roman o Rudolfu Maistru. Prvič je bil natisnjen leta 1981. Citat o Mariboru iz romana: "... Vsako mesto ima svojo dušo, odkriješ jo z leti, ko ti postane del vsakdana... Maribor ima dušo - skriva se ob dravskih bregovih, v obokih starih in spoštljivih pročelij, v pohorskem zelenju, skriva se v zaporedju ulic in meščanov, prebivalcev, ki prihajajo in odhajajo skozi razkošni park." (Hudales 1981, 66). Druga dogajališča sp še slovenski Kras, Koroška in Ljubljana. Avtor Jože Hudales je slovenski etnolog in pedagog. Diplomiral je iz zgodovine in sociologije ter magistrirav iz etnologije.

• Kruci

Kruci je ljudska povest po zgodovinskih virih. Povest je bila prvič natisnjena leta 1934. Avtor Januš Golec je slovenski rimskokatoliški duhovnik in urednik. Obiskoval je mariborsko bogoslovje.

• Severni sij

Severni sij je roman Draga Jančarja. Govori o nenavadnem dogodku, ki je nad mestom aprila osemdeset zažarelo nebo v čudnem nebeškem pojavu, ki je sicer običajen za dežele na severu Evrope. Roman se dogaja v času druge svetovne vojne. Prvič je bil natisnjen leta 1984. Drago jančar je slovenski pisatelj, dramatik in esejist, rojen v Mariboru. Delal je kot urednik in tajnik Slovenske matice, bil kot predsednik Slovenskega centra Pen - pripomogel je k slovenski osamosvojitvi. V svojih esejih se je velikokrat ukvarjal s problematiko politike in civilne družbe.

• Pogine naj -pes!

Pogine naj - pes! je zgodovinski roman v treh delih. Prva dva dela se dogajata v Mariboru, tretji del ne. Prvič je bil natisnjen leta 1946. Anton Slodnjak je slovenski literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in prešernoslovec. Rodil se je leta 1899, umr leta 1983. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), član jugoslovanske akademije (JAZU), delal je kot izredni profesot na Univerzi v Ljubljani in nato kot predavatelj Slovenske književnosti 19. stoletja na Filozofski fakulteti na slavistiki. Delal je tudi kot profesor slovenščine na Trgovski akademiji v Ljubljani in kot interpret slovenske, hrvaške in srbske književnosti na Goethejevi univerzi v Frankfurtu. Bil je predsednik Slavističnega društva Slovenije. Prejel je Prešernovo in Kidričevo nagrado za preučevanje Levstikovih del. Med drugo svetovno vojno je sodeloval z OF in bil trikrat aretiran in zaprt.

• Lipa zelenela je: Goljufive sanje

Podnaslov romana je Slovenska saga. Prvič je bil natisnjen leta 1995. Avtor Bogdan Novak je slovenski pisatelj in časnikar. Študiral je primerjalno književnost z literarno teorijo, a je študij po 3 letih opustil. Delal je kot knjižničar v Ljudski knjižnici Bežigrad, nato pa kot novinar.

Domača naloga 6: Literarni zgodovinarji

Janko Šlebinger

Wiki stran Janka Šlebigerja je bila ustvarjena 23. februarja 2008. Od takrat je bila urejena 62-krat, nazadnje 24. aprila 2020. Uredil jo je uporabnik z uporabniškim imenom KocmutD. Uporabnik je odstranil Kategorija:Gornjeradgončani in dodal Kategorija:Osebnosti Občine Gornja Radgona. Z wikipedijo Janka Šlebigerja se povezuje 31 drugih strani oz. 31 drugih strani je vnešenih. Pomembnejše vnešene strani se mi zdijo NUK, SAZU, Ljubljanski zvon in Slovenska matica. Stran "Janko Šlebiger" si je v zadnjih 30 dneh ogledalo 37 ljudi.

O Janko Štebingerju (splošno):

• bibliograf, urednik, leksikograf, literarni zgodovinar
• ŠOLANJE: OŠ v Zgornji Ščavnici, klasična gimnazija v Mariboru, študij slavistike in germanistike na dunajski Univerzi
• doktorat: o Adamu Bohoriču
• direktor NUK-a
• DELO: srednješolski profesor slovenščine in nemščine, bibiliotekarska služba (Državna biblioteka - nato NUK), knjižničar zavodske knjižnice, uredniško delo (Ljubljanski zvon), literarnozgodovinsko obravnavanje slovenske književnosti od 17. stoletja dalje, posvečanje bibliografiji
• dve Schillerjevi nagradi za slovensko pesem

Domača naloga 5: Literarnovedni članek iz Slavistične revije

Anka M. Vučinić Gujić: POSTMODERNISTIČNI ELEMENTI V POEZIJI JEVREMA BRKOVIĆA

Avtorica Anka M. Vučinić Gujić je maturirala na Gimnaziji Slobodan Škerović v Podgorici v Črni gori. Študirala je na Filolološki fakulteti Univerze v Beogradu, trenutno pa je zaposlena na Zavodu za šolstvo Črne gore. Ko njeno ime napišemo v google brskalnik je najpogostejši predlog pdf dokument ali povezava do njenega članka Postmodernistični elementi v poeziji Jevrema Brkoviča. Članek je bil objavljen leta 2016 v Slavistični reviji letnik 64, številka 1. Slavistično revijo je založilo Slavistično društvo Slovenije. Članek Postmodernistični elementi je bil sprva zapisan v srbskem jeziku, a v reviji je napisan v slovenskem jeziku (prevedla ga je Sonja Dolžan) z nekaterimi srbskimi prevodi. Prevedeni so predvsem citati Poezije Jevrema Brkoviča. Sklepamo lahko, da je to tako, ker je splošno znano, da poezija s prevodom izgubi nekaj svoje vrednosti in da je najlepša in najlažje berljiva v jeziku, v katerem jo je zapisal avtor sam.

Preden se spustim v obravnavanje članka Alenke M. Vučinić Gujić, se mi zdi smiselno predstaviti predmet njenega diskurza: Jevrema Brkoviča. Jevrem Brković, rojen leta 1933 in pokojen od januarja letošnjega leta (2021), je bil črnogorski pisatelj, pesnik, romanopisec, dramatik, esejist, urednik literarnih revij, novinar - v glavnem: vsestranski kulturni delavec. Znan je predvsem po strogih kritikah političnih nasprotnikov. Njegovo delovanje je lahko razdeljeno na zgodnejše in kasnejše. V svojem zgodnem delovanju je pisal poezijo in drame, v kasnejših letih pa se je posvetil pisanju in objavljanju romanov, esejev in publicističnih knjig. Poleg pisanja se je redno ukvarjal z udejstvovanjem polemik o ideoloških in narodnih vprašanj. Bil je zavzet nasprotnik Slobodana miloševića (nekdanjega predsednika Srbije, vojnega zločinca). Zaradi svojega aktivističnega udejstvovanja je moral pisatelj leta 1991 emigrirati na Hrvaško. Za svoja literarna dela je Jevrem Brkovič prejel veliko domačih in mednarodnih nagrad. Pomembnejše med njimi so Ratkovićeva nagrada, Sterijina nagrada in Trinajstojulijanska nagrada.

Anka M. Vučinić Gujić se je pri delu Jevrema Brkovića osredotočila na neenotnost njegove umetniške paradigme. Ta namreč povezuje tri različne umetniške sloge: tradicionalnega, modernističnega in postmodernističnega. Avtorica v članku izpostavlja, da v Brkovićevi poeziji ni vzpostavljenih že obstoječih pravil, vlogo avtorja enači z vlogo filozofa. Po pregledu Brkovićeve poeziji in primerjavi te s poezijo drugih črnogorskih avtorjev Anka M. Vučinić Gujić piše o opaženi dominantni vlogi reinterpretacije preteklosti v njegovi poeziji in prepletanju ideologije z umetnostjo. Uporabljeni pesniški motivi so ogledalo človeške eksistence. Posebej omenjena v članku je zbirka poezije Tajna večerja, ketere posebnost sta ironični in sarkastični pridih pa tudi krščanski elementi. Avtorica v članku analizira cikel Tajna večerja - eksponira svetopisemske simbole, anafore, mračne elemente, paradigmatiko in (ne)semantičnost. Nasladnja zbirka, katero članek obravnava, je zbirka Dukljanske molitve. Gre za kronološki pregled ustanovitve naroda. Vključuje reminiscenco na zgodovinske osebnosti, poosebitev sebe z narodno pomembnimi objekti (npr. mesto Lontodokla), gradnjo lastnega pesniškega sveta. Ena iz med glavnih pesniških lastnosti Jevrema Brkovića je povezovanje sedanjosti s preteklostjo, pesnikove osebne izkušnje z izkušnjo naroda kot celote. Anka M. Vučinić Gujić članekk zaključi z mislijo, da zgodovinska tematika Brkovićevih pesmi njegovo poezijo uvršča bolj v tradicionalistični slog, njegovi aksiološki elementi pa v postmodernistični slog.

Domača naloga 4: Podarjena številka Slavistične revije

Ob listanju moje podarjene Slavistične revije in sicer izdaje Slavistične revije iz leta 2016 sem naletela na več zanimivih člankov. Revija obsega pet akademskih člankov petih avtorjev. Ob listanju revije me je najbolj pritegnil članek Postmedernistični elementi v poeziji Jevrema Brkovića avtorice Anke M. Vučinić Gujić, o tem članku bom tudi napisala nekaj besed v domači nalogi 5, ki jo moramo opraviti do petka, 12. 11. 2021. Članek me je pritegnil, ker me na področju Slovenistike privlači predvsem književnost, še posebno pa ljubim branje in pisanje poezije. Spet drugi članki so v meni zbudili nekoliko manj zanimanja, še posebej članek Eksperimentalna uporaba kvantitativne elektroencefalografije pri analizi (literarnega) branja: časovno-frekvenčna analiza. Ta namreč govori o aktivnosti možganov, nevronskih mehanizmih ipd. in sem se kot prisežena družboslovka vstrašila naravoslovne tematike, četudi je ta povezana z literarnim branjem. A ko sem enkrat članek začela brati mi je tema postala zanimivejša. Revija se mi torej zdi zanimiva in poučna, je dober ponudnik novega znanja in razširjanja zanimanja za tematike, ki jih brez revije morda ne bi niti spoznala. Seveda pa se moram v branje bolje poglobiti in članke naštudirati, ker površinsko branje predstavlja le uvod.

Domača naloga 3: Refleksija: Popravljalci sveta

Glavni vprašanji, ki sta se mi vtisnili v spomin po ogledu posnetka Popravljalci sveta sta:"Pustiti svet biti ali ga popraviti?" in "Kako lahko jezik prispeva k popravljanju sveta?". Večina ljudi bi se strinjalo, da je odgovor na prvo vprašanje: "Svet je treba popraviti.". A ta odgovor je zelo splošen in nas prepusti še obilici drugih vprašanj, predvsem vprašanju kako to narediti. Profesor in govorec Miran Hladnik nam, gledalcem, predstavi majhen, a ključen in zelo konkreten način, ki vodi k spremembam - branje in pisanje Wikipedije. Wikipedija nam namreč omogoča kreativno svobodo, saj naše urejanje strani ni prepovedano, temveč celo spodbujano, seveda, kadar gre za konstruktivne popravke ali dodajanje informacij, ne za vandalizem. Spletišče Wikipedije je prav tako skladišče mnogo informacij, ki so dostopne prav vsem z dostopom do interneta. Za njih ni potrebno plačilo ali dokazilo o pripadnosti šoli ali univerzi, tako kot je to pogosto pri drugih spletnih virih. Bolj konkretno Wikipedija deluje v prid slovenskemu jeziku in kulturi z lažjo dostopnostjo slovenske literature (Wikivir) in hranjenjem virov v slovenskem jeziku. Uporaba Wikipedije je torej eden izmed korakov k spremembi sveta, če pa ne sveta, pa vsaj posameznikovega življenja, saj, kot je zatrdil profesor Hladnik: "Definicija kvalitetnega življenja je imeti čim več kulturne izbire."

Domača naloga 2: Literatura in utopija

• utopíja -e ž (ȋ) 1. načrt, zamisel idealne družbene ureditve ali družbene ureditve v prihodnosti, ki v stvarnosti ni mogoč, uresničljiv.

V sedanjosti se pogosteje soočamo z distopijo, ki ni samo popoularen žanr literature, temveč nas vsakdan. Izraz "utopija" izvira iz 16. stoletja. Izumil ga je angleški filozof Sir Thomas More iz starogrških besed, ki pomenijo "dober kraj" ("good place") in "nikakršen kraj" (no place). Moreova knjiga Utopia, ki je izšla leta 1516, opisuje idealno utopično družbo, njegova vizija pa je od takrat služila kot preizkusni kamen tako za filozofe, javne uslužbence in pisce leposlovja. Žanr je postal popularnejši v 18. stoletju in kasneje, še posebno v Združenih državah Amerike in v Veliki Britaniji.

Nekaj primerov utopičnih literarnih del:

• Jonathan Swift: Guliverjeva potovanja
• Edward Bellamy: Pogled nazaj
• Gene Roddenberry: Star Trek

Osebno me bolj pritegnejo distopična literarna dela. Prebrala sem jih kar nekaj, najbolj pa me je navdušilo in hkrati pretreslo delo Esej o slepoti, portugalskega pisatelja Joséja Saramaga. Roman govori o epidemiji slepote in o kaosu, ki ga prinese v družbo. Skozi kaos dobro spoznamo književne osebe, ki se ali se razvijejo v "živali" ali pa ostanejo Ljudje (z veliko začetnico). Čeprav je roman izšel leta 1997, več kot 20 let pred izbruhom koronavirusa, sta si distopična zgodba in današnje vsakdanje življenje skoraj paralelni.

Domače naloge

• 8. 10. 2021: O predmetu, razdelitev nalog, snovanje svojega študijskega spletnega gnezda: Sestram in bratom onkraj
• 15. 10. 2021: Vstop na Wikivir, o pismenosti, informacijski družbi in wikijih. Dodadtna domača naloga: Literatura in utopija.Skoči
• 22. 10. 2021: DN:oglej si predavanje o popravljanju sveta na Youtubu in ga na kratko reflektiraj. Skoči
• 29. 10. 2021: beri Npis od pogl. Kredibilnost do Sporočanje popravkov in komentarjev. DN 4: napiši kaj o podarjeni številki Slavistične revije.Skoči
• 5. 11. 2021: DN 5: izberi iz SR literarnovedni članek (in ne morebiti jezikoslovnega!) in povej kaj o njegovi obliki in vsebini, morda tudi o avtorju. Skoči
• 12. 11. 2021: DN 6: Literarni zgodovinarji. Skoči
• 19. 11. 2021: DN 7: Na Geopediji odpri sloj dogajališč zgodovinskega romana, sloj rojstnih krajev slovenskih pesnikov in pisateljev ali sloj literarnih spomenikov oz. poti in poročaj o avtorjih in romanih v bližini svojega kraja. Skoči
• 26. 11. 2021: DN 8: Na wikipedijski strani Članki, ki potrebujejo lekturo izberi poljubno geslo, v historiatu preveri, če je že bilo deležno popravljanja, in popravi v njem petero tipkarskih in pravopisnih napak. Skoči
• 3. 12. 2021: DN 9: Odpri državni Register kulturne dediščine, preglej objekte (spomenik, stavbo, najdišče ...) v bližini svojega kraja in na Wikipediji, v Wikipodatkih ter v Zbirki preveri, ali so tam evidentirani; izberi takega, ki še nima fotografije. Skoči
• 10. 12. 2021: DN 10: v Zbirko naloži svojo fotografijo v prejšnji nalogi izbranega spomenika iz RKD, ki pa ne sme biti kip ali arhitekturno delo. Opremi ga {{Cultural Heritage Slovenia|nnn}} (namesto nnn vstavi evidenčno številko v RKD). Navodila dobiš pri lanskem letniku. Ravnaj se po zgledu Krivčeva hiša. Skoči
• 17. 12. 2021: DN 11: v arhivu Slovlita poišči obvestilo, razposlano na tvoj rojstni dan, in poročaj o njem; lahko ga tudi komentiraš; navedi bibliografske podatke izbranega sporočila (* avtor, naslov, spletišče, datum objave; link na objavo) Skoči

Uvod

• Vloga priročnikov: standardiziranje strokovnega pisanja med slovenisti, literarnimi zgodovinarji, humanisti in še pri kom.
• Pismenost: nekdanji pomen = slovnica, danes = znanje branja in pisanja, tudi širši pomen = znanje, poznavanje česa sploh.

Oblike pismenosti: digitalna, informacijska, medijska, ekološka, prometna, kartografska, plavalna, funkcionalna, finančna, čustvena, matematična ali številčna, bralna, kulturna, politična ... pismenost

Kam z avtorjem

• Miran Hladnik = glavni avtor.
• Konstruktivni posegi in pripombe so zaželeni.

Prešernova Nova pisarija

• Kranjska pisarija: Satirična pesnitev objavljena v drugem zvezku zbornika Kranjska čbelica leta 1831. Kranjska pisarija karikira ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost.
• Nova pisarija: Objavljena v Poezijah 1847, obsega 47 tercin. Gre za pogovor med učencem in učiteljem.

Pismenost

• Nova definicija: Biti pismen pomeni obvladati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo.

Pismouk = razlagalec svetih spisov, učenjak (nepismeni so do besede razvili negativno distanco, ima negativen podton).

• Pisanje: nekoč = pisanje z roko, danes = tudi tipkanje.
• Nove komunikacijske navade: tipkanje, iskanje informacij po internetu, selekcioniranje informacij, pisanje e-pošte ipd.
• (Nove) oblike pismenosti: glasbena, kartografska, urbana, računalniška, strokovna ... pismenost.
• Bralna / funkcionalna pismenost = izurjenost za pravilno razumevanje sporočil v kulturi, ki ji pripadamo (in za njihovo upoštevanje)
• Novodobna elektronska pismenost: sestavni del splošne pismenosti, z višanjem kriterijev pismenosti, pismenost ohranja svoj priviligiran položaj, družba kulturno raste.

Informacijska družba

• Informacijska družba/doba/digitalna doba/računalniška družba = socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo.
• Tiskana knjiga in njena problematika: reprezentira starejše oblike komunikacije, simbolizira nacionalno organizacijo skupnosti, tisk ni optimalen način za širjenje komunikacij, tisk je neekološki, branje starih tiskovin kvari oči, elektronska infastruktura je draga. Razmerje do natisnjene knjige = nostalgično, fetišistično.
• Problem zagovarjanja tiska: zagovarjajo ga ljudje, ki od tiskane knjige služijo.

Wikiji

• Wikimedia = metafora nove družbene paradigme - informacijska družba
• Prednosti Wikipedij: lahka dostopnost, voluntarizem,kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo - nagovarjanje k jasnemu, jedrnatemu (enciklopedičnemu izražanju).
• Wikiji = žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 in so vzročna oblika sodobne pismenosti.
• Wikimedijina spletišča:

- Wikipedija = spletna enciklopedija

- Wikivir -stara besedila v javni lasti

- Wikiknjige -za knjige in priročnike

- Wikiverza -za seminarje, projekte, predavanja

- Zbirka -za slikovno gradivo

- Wikislovar ...

• Wikipedija (splošno): 290 jezikov, 533 jezikov čaka na vstop, 30 mio gesel, letni prirastek je 3 mio gesel.
• Slovenska Wikipedia: 2002, 2016: 150.00+ gesel, 125.000 slovenskih uporabnikov.
• Vpliv Wikipedije: povečan dostop znanstvenih informacij, spremenjen odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti, relevantnost argumentiranih stališč ljido iz drugih strok in splošne publike, nakopičenost največ zgodovinskega znanja, akademsko in popularno pokrivanje pomembnih tem.
• Prednosti Wikipedije:

- za njo ne stoji država ali druga profitna organizacija

- prispeva lahko vsakdo

- piscem ni mar za zaščito avtorskih pravic

- uveljavlja sodelovanje

- mednarodna dostopnost

- samorefleksivnost

Wikiji in šola

• 2004: popis skupinskih projektov
• 2005: fakultetni seminarji
• 2007: študentski wikiprojekti so dobili na seznamu projektov svoje poglavje
• Slabosti Wikipedije: poseganje v tuje delo, slaba volja avtorjev člankov, katerih delo je bilo odstranjeno zaradi povišanih kriterijev.
• Ukrepi: intervencije v kategoriji vandalizma, razveljavljanje v historiatu, izsleditev IP naslova računalnika.

Avtor

• preusmerjanje pozornosti z avtorja k besedilo
• 80.leta: Pozornost usmerjena k bralcu in njegovim kulturnim interesom, potrebam in obzorju. Druge spremembe: porast empiričnih socioloških razprav, terminološke spremembe, v ospredju posameznik in njegove pravice.

Motivacija za pisanje

• avtorski napuh: samopoveličevanje, hlastanje po znanstvenem prestižu, tudi hotene ali nehotene znanstvene prevare.
• bolezenska motivacija: pisanje zaradi pisanja samega. Skribomanija, grafomanije = obsesija s pisanjem, skrajna, bolezenska oblika pisanja.
• (utopični) socialni ideal: družba kreativnih posameznikov, ki kreativnost izražajo tudi s pisanjem (produkcijo informacij).
• Pismenost na 4 podrdročjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno, znanstveno, publicitično.
• Strokovne objave = objave, ki znanstvena spoznanja prenašajo k širšemu uporabniku in jih popularizirajo.

Izbira jezika

• Globalna javnost: lingui franci angleščina.
• Domača publika: slovenščina (razprave o slovenski književnosti).
• Problematika: pri uporabi slovenskega jezika in branju slovenskega gradiva so naslednja predlagana gradiva tudi v slovenskem jeziku.

Izbira teme

• nezadovoljstvo s svetom številnih izbir
• Humanistični odnos do sveta: altruizem.
• spregledane, prezrte, zamolčane, zanemarjene, potlačene teme -- postanemo njihov advokat.
• Z maksimalno relevantnostjo je označena literatura, ki je pomembna v nacionalnem smislu (npr. prvih deset pesnikov). - Pomembnejše so tudi teme, okrog katerih se zbira več piscev.

Vaje v pisanju

• pisanje z roko - krepi inteligenco
• spletišče Wikivir: kvalificiranje kompetentnih piscev (prepisovalcev in popravljalcev besedil)
• navodila za pisanje na Wikiviru

Usoda avtorstva

• organiziranost avtorjev in bralcev: Društvo pisateljev, prevajalcev, Avtorska agencija, bralski krožki, forumi ...
• občutljivost poseganja v besedila

Soavtorstvo

• razumevanje tujih posegov kot sodelovanje, ne kritiko
• splošna pravila za sodelovanje:

1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj
2. bodi odprt za spremembe in usklajevanje načrtov
3. zatri ego v korist dobrih medsebojnih odnosov in stvarí same
4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre
5. soavtorji imajo pravico veta na vsebine, s katerimi se ne strinjajo
6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali koristi spisu

Objavljanje

• Pogoj za pisanje na spletu: obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje.
• Wikiverza = sklop učilnic, v kterih so teksti namenjeni lokalni, razredni rabi.

Množični um ali pametna množica

• Množični um / pametna množica = način organizacije znanja v informacijski družbi - znanje, pri katerega produkciji sodelujejo neposvečeni in pogosto anonimni posamezniki, ki je javno dostopno in ki se stalno izpolnjuje.
• Wikipedija dokazuje trditev teoretikov, da v določenih situacijah množica opravi naloge in rešuje probleme bolje kot njeni posamezni član

Avtorske licence

• Različne definicije pisanja: Za jezikoslovje = oblika jezikovne komunikacije. Za literarno vedo = nekaj berljivega. Pravi zorni kot = intelektualna lastnina.
• Intelektualna lastnina: ozaveščanje o posebnih pravicah.

Creative commons

• "ustvarjalna gmajna" = avtorska licenca, ki izhaja iz svobodne kulture.
• attribution - BY
• share-alike - SA
• non-commercial - NC
• no derivative works - ND

Copyright

• = avtorska zakonodaja
• zloraba = nepooblaščeno razmnoževanje in distribuiranje, nedovoljena javna izvedba ali predelava dela in objava takega izvedenega dela
• pomoč pred finančno škodo in kršenjem moralnih avtorskih pravic
• Problematika: neustrezni koncepti.

Prosti dostop

• Prepričanje/zahteva: prosta dostopno osnovno znanje, ki ga dobimo v šoli.
• Bolj izobraženo prebivalstvo = v prid družbi.
• Prosta vsebina: lahko poljubno spreminjamo.
• Prost dostop: poseganja v vsebino ne predvideva in ne dovoljuje.
• Zlat prosti dostop (gold access): prosti dostop zagotovi založnik.
• Zelen prosti dostop (green OA): prosti dostop zagotovi avtor s samoarhiviranje, objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij.
• Sivi dostop: spletna dosegljivost publikacij, do katerih je težko priti.
• Hibridni dostop: poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije.
• Zakasnjeni prosti dostop: objave, ki pridejo v prosti dostop po omenjenem obdobju embarga.
• Platinast dostop: publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo drug (npr. inštitucija, država).
• Posledica zmanjševanja stroškov objav: ukinitev tiska.

Založbe

• Založbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti, kar je daleč od vloge bralca kot kreativnega in sodelovalno razpoloenega udeleženca v množici kulturi sodobne informacijske družbe.
• agresivno nastopanje založb proti knjižnjicam
• argument za ohranjanje založb je ohranjanje delovnih mest
• "predatorske" založbe

Repozitoriji

• Googlova analiza obiska (Google analytics)
• Vloga proste dostopnosti: večja bralnost - posledično večji vpliv (upoštevanost, citiranost)

Varovanje zasebnosti

• nezaupanje v globalna digitalizacijska podjetja
• (spregledani) cilji digitalizacije: pomoč globalizacijskim prizadevanjem, lajšanje človekove eksistence

Kredibilnost

• Kaj preverjati? Avtorja, inštitucijo/medij, v okviru katerega je informacija objavljena, starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva, avtorje in tekste, na katere se sklicuje.
• Kdaj avtorju zaupati? Kadar gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana in za katerega domnevamo, da si ne more privoščiti zavajanja bralcev.
• Sokalova potegavščine = kričeče svarilo pred prenašanjem zaupanja z enega področja na drugo.
• Neupravičena nezaupljivost: do mlajših avtorjev.

Aktivizem

• Sedemdeseta leta: humboldtovska vera, da je izvir akademskega dela gola znanstvena radovednost, tešenje radovednsoti pa njegov smoter.
• Prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje ni mogoče, saj ga vedno znova zmoti raziskovalčev interes in je zato v končni fazi manipulativno.
• Ideologiziranost literarnovednih šol: njihova glavna naloga zunaj njihovega predmeta: v kritiki konkurenčnih ideologij in v spreminjanju sveta.
• Kritična refleksija = odmik od predmeta opazovanja.
• Kritično mišljenje (po Christianu Fuchsu) = mišljenje, ki ga zanima predvsem vprašane socialne moči oz. kdo nadzira vire, informacije, javno mnenje, vrednote itd. in ima od tega korist.
• Razsežnost kritične teorije (ki se sklicuje na Karla marxa) = zavzemanje za pravično družbo.
• Kritično mišljenje = biti nezaupljiv = pesimistično mišljenje - dvomi v človekovo naturno zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta na boljše.

Avtorstvo

• Bralci smo sumničevi, kadar za objavo ne stoji nobena inštitucije (do samozaložb), ni pa to avtomatsko znak slabe kvalitete objavljenih informacij.
• Starost dokumenta: ni prav, da jim zaupamo, samo zato ker so staru.
• Preverjanje mesta objave: posebna kritičnost do rumenega tiska.
• Preverjanje in filtriranje literarnovednih informacij: Dvomi pri članku z naslovom Cankarjeva smrt je bila političen umor: ob odkritju se ni oglasil k besedi noben predstavnik "uradne" leterarne zgodovine oz. noben priznani cankaroslovec (znanstvenoverodostojne so informacije, ki so bile v znanstveni srenji preverjene), princip pisanja rumnenega tiska ("nekdo je slišal od nekoga").

Strokovno recenziranje

• Strokovno recenziranje = utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. = Oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standardne kvalitete.
• Recenzenti = strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja in ki v skupnosti uživajo ugled (npr. uredniki časopisov, zbornikov in knjig).
• Formaliziran recenzijski postopek = prvi od pogojev za pridobitev statusa znanstvene revije.
• O objavi odloča urednik, ne recenzent.
• Alternative strokovnemu recenziranju: javno recenziranje (open review, open peer review, anonimous peer review).
• Slepa recenzija: avtor ne ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka.
• Revije morajo svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na spletnih straneh.
• Merila za presojo: stopnja inovativnosti gradiva, metode in spoznanja, pomembnost teme, metedološka neoporečnost, mednarodna primerljivost, tj. poznavanje podobnih raziskav v svetu, slogova, jezikovna, tehnična brezhibnost prispevka ipd.
• Izidi recenzijskega postopka: sprejem članka, zavrnitev članka, pogojni sprejem članka.
• Pogojni sprejem članka: recenzijske pripombe, popravki, dopolnila, komentarji.
• Obrazec recenzijskega postopka: tip članka, tematsko področje članka, ustreznost naslova, poročilo o obsegu članka v znakih, ugotavljanje ali mannjka kakšen nujni del članka, odločanje o jeziku članka, označitev jezikovne plati članka, presojanje sloga članka, irečenost o primernosti terminologije, pregled po tehnični plati, ...

Pravopis

• Nepoznavanje pravopisa povzroči dvom v kredibilnost informacije.

Ločila:

• Razlika med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem.
• Pomišljaj: kombinacijo tipk <Ctrl> in <->.
• Dolgi pomišljaj: <Ctrl> + <Alt> + <->. Uporaba: členitev dolgih odstavkov (pri opombah).
• Tri oblike dvojnih narekovajev, več oblik enojnih.
• Postavitev dvopičja.
• Tripičje ali tropičje = alternativa vezniku itd., je nestično ločilo.
• Podpičje uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka.

Velike začetnice:

• Celice znotraj tabele bodo praviloma napisane z malo začetnico, razen ko gre za cele stavke ali imena.
• V alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico, kadar alineje prinašajo daljpe in stavčno oblikovano besedilo.

Digitalna pismenost

• Upoštevanje tehničnih parametrov.

Formati besedil

• txt = golo besedilo
• doc, docx, rtf, odt = obogateno besedilo
• htm ali html = spletno besedilo
• pdf = natisljivo besedilo
• besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

Besedilo v wikijih

• odstavek: ena vrsta prazna
• enota na začetku vrste: *
• ležeči tisk: ’’xxxx’’ (dva apostrofa)
• krepki tisk: ’’’xxxx’’’
• povezave: oglati oklepaji

. Modre povezave = že obstoječa gesla. Rdeče povezave = gesla še ni.

• sliko vstavimo preku menija.
• Dodatno: poglej na Novo pisarijo.

Sporočanje popravkov in komentarjev

• Ustno ali neposredno v besedilu.
• Besedilo, ki ga želimo komentirati, označimo z miško, potem pa z desno miškino tipko ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence za vnos pripomb.
• Opombe znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden damo med lomljene oklepaje
• s predlogo beseda s popravljeno napako

Navajanje

• citiranje, prevzemanje, parafraziranje = osrednja oblika kulturnega spominjanja, glavna strategija za reprezentacijo

Čemu sploh citiramo:

• oblikovanje kroga zaupnikov
• oblikovanje referenčnih krogov glede na stroko, temo, generacijo, "šlo"
• izkazovanje avtorjeve načitanosti, poznavalstva, intelektualne superiornosti
• 2014: javna last 70 let po avtorjevi smeri
• 1994: 50 let po avtorjevi smrti
• Avstro-Ogrska: 30 let po avtorjevi smrti (lep zgled za ravnanje vnaprej)
• copyright = veljavna avtorska zakonodaja: fokusirana na avtorja, pazi, da se kdo ne izmakne plačilu za uporabo avtorsjega izdelka
• citiranje = neplačkjiva uporaba avtorskih del

Prepisovanje

• /plagiranje
• plagiat = tuje znanje se uporablja kot lastno brez navedbe od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave
• spremembe strokovnega bontona, manifest digitalne humanistike

Citatna industrija

Citatni indeksi:

• Citiranost = pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki.
• Citation index = bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave od manj pomembnih.
• Nekaj citatnih indeksov:

-SCI (Science Citation Index)

-SSCI (Social Science Citation Index)

-AHCI (Arts and Humanities Citation Index)

-Scorpus (slo)

-Web of Science (slo)

Faktor vpliva

• Faktor vpliva (IF impact factor) = številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije
• Thomas Reuters = prvi in najbolj poznan bibliografski servis
• Merijo: odzivnost na članek, povprečno starost citiranih virov, povprečno starost člankov iz revije, ki so bili citirani v drugih revijah.
• SJR - omogoča primerjavo med sorodnimi revijami.
• Slabosti meritev: kulturna pristrankost, nerazlikovanost med izvirnimi znanstvenimi članki in znanstvenimi recenzijami
• ORCID = sistem, ki podpira spremembo težišča.
• IF: zavzemanje za prosto dostopnost objav na spletu pod licenco cc, za sprostitev dolžine člankov, slik in prilog, za enakopravno upoštevanje podatkovnih zbirk in monografij in ne le člankov.
• Googlov spletni pajek (websider/webcrawler): internetni robot, ki opravlja avtomatsko štetje povezav.
• Open Citations Corpus

Slovenske znanstvene revije

• V katerih objavljajo literarni zgodovinarji: Primerjalna književnost, Slavistična revija, DVe domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Knjižnica, Phainomena, Acta Neophilologica, Traditiones, Slavia Centralis (Maribor), Verba Hispanica.
• Tuje razprave o slovenski književnosti: Slovene Studies, Philological studies, Slavia Meridiones, Slavica tergestina, Slavistika (Beograd), Pamiętnik Słowiański, Wiener Slavistisches Jahrbuch

Citatni slogi

• APA (psihologija, vzgoja, družbene vede)
• MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika) - naslovni del v kratkih sklicih
• AMA (medicina, biologija)
• čikaški (naravoslovje, splošno) - letnica takoj za avtorjevim imenom
• wikipedijski
• Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA

Tehnika citiranja:

• Citat/navedek: dva dela: navedeno besedilo samo in navedba vira citata.

Opombe:

• Tradicionalna opomba
• Kratki sklic namesto opombe

Označevanje navedkov:

• narekovaji, odstavek in drugačen črkovni rez, izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje,

• prednost citiranja na spletnih straneh: neposredne povezave na avtorje, fakte in objave, na katere se sklicujemo.

Zgledi:

• Cobiss: zapisi bibliografskih enot: polni, ISBD, COMARC - za naše potrebe probširni in prenatančni

Žanri

• disciplina = znanstvena področja
• strokovni članek: objavljen v strokovni ali znanstveni reviji
• poljudni članki: namen = popularizacijain družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj
• Status strokovnega pisanja: podatkovna zbirka, poročilo o dogodku, povzetek, članek, kritika, enciklopedijsko geslo, esej, predavanje, kritična izdaja, učbenik, priročnih, navodila, razprava (pregledna znanstvena razprava, izvirna znanstvena razprava, strokovna recenzija.

Šolsko pisanje:

• žanri šolskega strokovnega pisanja: referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat)
• 1. namen pisanja: izpolniti šolske obveznosti,

Popravljanje

• lektura = popravljanje besedila drugega pisca, da bi bilo sporočilno optimalno.
• korektura/korigiranje (proofreading) = odpravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje.
• uredništvo/urednikovanje - kompleksnejši opravki z besedili, ki so jih napisali drugi.
• urednik = oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne.
• (možni) pogoji za objavo: skrajšanje, kompozicijsko preureditev, vsebinske spremembe, upoštevanje slogovnih, pravopisnih in tehničnih pripomb

Komunikacija v stroki

• E-pošta
• Socialna omrežja = načini družbene komunikacije, ki jih je prinesla nova sociala paradigma, ty. informacijska družba s svojo parcipativno kulturo
• Berilo
• Tvit = sporočilo v socialnem omrežju Twitter (2006)
• Drugo: Linkedln, Digital Curation Group, Digital Humanities,...
• "dramske" oblike strokovnega pogovarjanja: zagovori akademskih spisov: referatov, seminarskih nalog, diplom, magisterijev, doktoratov

Literarna kritika 1. Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi. 2. Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. 3. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni. 4. Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike. 5. Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost. 6. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna. 7. Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna. 8. Kritika naj tudi zabava. 9. Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča. 10. Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev.

Enciklopedični članek

• zahteva za večjo edrnatost oz. koncioznost
• odpovedovanje anekdotičnosti, izpuščajo podrobne inf., nanašanje na druga kulturna okolja
• načela: soglasnost, sodelovanje, strpnost, upoštevanje drugih piscev, vrednostna nevtralnost

Biografski članek

• kriteriji za vpis literarnih zgodovinarjev v Wikipedijo: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca, ki jo jamči doktorski naziv

Članek o knjigi

• projekt popisa knjig Romani

Spletni forum: =strokovno ali znanstveno tematiko so pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti.

• člani objavljajo: strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, ugovore, polemike, vabila, oglase itd.
• elektronska oglasna deska(bulletin board system, BBS) ali poštni seznam (eletronic mailing list9) = foromsko strokovno pogovarjanje = kombinacija e-pošte in spletnega arhiva
• nitkanje = možnost sledenja temi
• spletni forumi: Humanist, SlovLit,
• SlovLit: ureja prof. Haladnik, = osrednja inf. za našteta področja (vabila na dogodke, obvestila o knjigah in drugih objavah, spletiščih, projektih, digitalnih orodjih, kritike, diskusije, polemike ...)

Nove besede

A

• antologija -e ž (ȋ) zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
• atavizem - ponovitev telesnih ali duševnih lastnosti davnih prednikov na potomcih
• analfabet - oseba, ki ni pismena
• aspiracija - težnja, želja
• anahronizem - zastarel, nesodoben
• akter - kdor odločno vpliva na kako gibanje ali delovanje , aktivno udeležen v pri kakem dogodku
• agitirati - pridobivati koga za kaj
• apolinično - po F. Nietzscheju umetniško načelo harmonije, urejenosti, zmernosti
• ažuren - adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem
• antagonizem=nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi

B

• bagatéla -e ž (ẹ̑) ekspr. kar je malo vredno, malenkost

C

Č

D

• diletánt - 1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim. 2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo.
• defetizem - mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje
• diseminacija — širjenje oziroma razrast informacij
• diletantizem - nestrokovno, površno opravljanje kakega dela
• diseminacija - razširjenje bolezenskih klic po telesu
• dičiti - zastar. krasiti, lepšati ; dičiti se - zastar. hvaliti se, bahati se

E

• eminénten -o prid. (ẹ̑)knjiž. zaradi izrednih sposobnosti, dosežkov zelo cenjen, upoštevan; znamenit, odličen
• ekspertiza - izvedensko mnenje, poročilo
• eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv
• emancipacija - pridobitev enakovrednega položaja
• etatizem - sistem, v katerem si država lasti monopol odločanja v vsem družbenem življenju
• embargo - prepoved omejitve trgovine s kako državo
• ekspertiza - izvedensko proučevanje kake stvari
• eklatanten - očiten, jasen, prepričljiv

F

• fantázma -e ž (ȃ) knjiž., redko fantazmagorija: fantazme in halucinacije - fantazmagoríja -e ž (ȋ) knjiž. podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije
• fámulus -a in -la m (ȃ) - knjiž. služabnik, pomočnik, zlasti pri kakem znanstveniku:
• filologija - veda o jeziku, književnosti in kulturi skupine narodov
• famulus - pomočnik, služabnik, zlasti pri kakšnem znanstveniku
• fluidnost - 1. lastnost česa, da je nestalno, se spreminja ali je težje opredeljivo 2. lastnost česa, da je elegantno, brez ostrih mej, nenadnih prekinitev
• formalizem - pretirano poudarjanje oblike ali predpisov na škodo vsebine

G

• grafomanija - bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju
• garnirati - obložiti, okrasiti
• geneza - izvor, nastanek in razvoj česa
• gluha loza - gozd, območje, ki je brez zvoka, šuma, odmeva

H

• historiát -a m (ȃ) - potek, opis kakega dogajanja
• hermetizem - lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi
• háptičen -(á) um. ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih
• habilitacija - pridobitev pravice predavati na visoki šoli

I

• imanenten - ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji
• inertnost - lenobnost, nedelavnost
• inercija - knjiž. stanje, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenobnost, nedelavnost
• imponirati - vzbujati občudovanje, spoštovanje

J

K

• kapricióznost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost muhastega človeka
• konotácija -e ž (á) pojav, da dobi beseda drug, zlasti čustveno, osebnostno obarvan pomen
• konstituirati - publ. narediti, da kaj nastane in prevzame določene funkcije
• korifeja - veličina
• koncern - združenje pravno samostojnih podjetij, v katerem ima odločilen vpliv na poslovanje najmočnejša članica
• koncipirati - napraviti, sestaviti koncept, osnutek
• konformen - ki je v skladu z družbenimi ali skupinskimi normami
• kolofon - podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige na zadnjem listu/ na koncu knjige
• kleptomanija - bolezensko nagnjenje h kraji
• kataklizma - dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju

L

• legitimitéta -e ž (ẹ̑) - upravičenost, temelječa na pravni podlagi
• larpurlartízem -zma m (ī) - nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena
• ludízem - gibanje, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela
• ludisti - nezaupljivi ljudje do napredka v družbi

M

• moderator - kdor preverja skladnost prispevkov na spletnem forumu s pravili foruma ali odgovarja na vprašanja uporabnikov
• marginaliziran - odrivati, potiskati na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
• merkantilizem - gospodarski sistem, načela
• metuzalem - zelo star človek

N

• nihilízem -zma m (ī) - nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote
• niansa - odtenek
• niansiran - lep, raznolik
• nekrolog - kratek članek o delu in življenju nedavno umrlega

O

• obskȗren -rna prid. ‛mračnjaški, nejasen’ (20. stol.) - obroben, čudaški, nenavaden
• okolišiti - govoriti ne naravnost,

P

• paradígma -e ž (ȋ) knjiž. vzorec, primer
• polémika -e ž (ẹ́)ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj, navadno glede kakega znanstvenega, literarnega, filozofskega vprašanja
• paginiran - oštevilčen
• postulat - zahteva, nujnost
• piratizírati - nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo
• plasirati - doseči, da kaj kam pride, se uveljavi, spraviti
• penat - nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše in njenih prebivalcev
• Potemkinova vas - lažno, olepšano prikazovanje realnosti
• pregnanten - jedrnat, zgoščen

R

• repozitórij - prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
• revidirati - pregledati, pregledovati

S

• sintágma -e ž (ȃ) besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena
• srénja - s prilastkom ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj
• sublimen - vzvišen, plemenit
• subverziven - prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje
• socialni darvinizem - načelo, po katerem država, pojmovana kot na prostor vezan organizem, za svojo rast potrebuje vedno večje ozemlje, zato se z drugimi državami bojuje za pridobitev dodatnega življenjskega prostora

Š

• špijonaža - vohunstvo
• šarlatán -a m (ȃ) slabš. 1. kdor se dela, da je strokovnjak, čeprav za to nima znanja, sposobnosti: dokazal je, da ni ne šarlatan ne nevednež; šarlatani in frazerji 2. goljuf, slepar: imajo ga za šarlatana; politični šarlatani

T

• tavtologíja -e ž (ȋ) opisovanje česa z različnimi besedami istega pomena

U

• uzurpacija - knjiž. nezakonita, nasilna prilastitev
• utilitarno - ki v nazivanju, delovanju poudarja praktično uporabnost oz. koristnost

V

• voluntarízem -zma m (ī) - mišljenje, delovanje, ki temelji predvsem na volji
• vademekum - knjiž. knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič
• valenca - psih. psihološka vrednost predmeta, osebe ali pojava, ki se kaže kot njegova privlačnost ali odbojnost
• Venetska teorija - avtohtonistična teorija o izvoru Slovencev.

Z

Ž