Uporabnik:Neža M. Slosar

Nova pisarija

Na novo spoznane besede:

MIT Massachusetts Institute of Technology,
frankirati nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine,
korespondenca dopisovanje,
kurzivo postrani tisk,
egalitarizem nazor o družbeni enakosti,
koncipirati narediti osnutek,
ekspertiza strokovno mnenje,
kalkirati dobesedno prevajati značilne izraze v tujih jezikih.
vademekum priročnik, vodič
geneza izvor, nastanek in razvoj česa
impresum kolofon
historiat potek, opis kakega dogajanja
korpus zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki
kolofon podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
kataklizma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljskem površju ali v vesolju; katastrofa
pluralnost številčnost
eklatanten očiten, jasen prepričljiv
aspiracija prizadevanje za kaj, težnja, želja
uzurpacija nezakonita, nasilna prilastitev
postulat zahteva, nujnost
angažma nastanitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju
kontaminirati 1. spojiti, združiti, 2. onesnažiti, okužiti, poškodovati, pokvariti

E-pošta

Vtisi

Članek o E-pošti se mi zdi zelo zanimiv, saj pozabljamo, da prihaja uporaba tovrstne pošte in komuniciranje vse bolj v veljavo, kar pomeni, da se mora tudi odnos spremeniti. Še vedno se po večini izobražujemo o pravilih pisanja po navadni pošti, spletno pošto pa uporabljamo predvsem za hitrejše neformalno komuniciranje. Ker pa je E-pošta že v precej širši in uveljavljeni uporabi med zelo različnimi korespondenti, sem mnenja, da bi si ta članek morali prebrati vsi, ki so že ali šele bodo, kadarkoli uporabljali tovrstno komuniciranje, saj se lahko samo tako začnejo formulirati neka splošna pravila uporabe spletne pošte in nam bo v prihodnje povsem jasno, (tako kot nam je jasno pri navadni, uradni pošti)kako se naslavlja, nagovarja, poslavlja ipd. Zato bom članek priporočila v branje drugim in se naslednjič o dvomih pri pisanju E-maila obrnila nanj.

Slavistična revija

Rok Smrdelj. ROMAN PREBUJENJE — PRVENEC ZORKA SIMČIČA. Slavistična revija 63/2 (2015). 197-210. COBISS

Zagotovo si pod imenom “Slavistična revija” nisem predstavljala tako obsežnih člankov. Vendar me je moj naključno izbrani članek tako pritegnil k branju in razmišljanju, da bom v prihodnje večkrat prebrala, vsaj posamezne članke, te revije. Zdi se mi, da so tu objavljena razmišljanja, ki ne zgolj odgovarjajo, ampak odpirajo vrsto novih vprašanj, razmišljanj in pogledov.

SlovLit

Že nekaj časa prejemam SlovLit in moram reči, da me večkrat preseneti s kakšno “naplavino”, kar me zelo razveseli, saj po navadi ne dobim veliko zanimive E-pošte. Razveselilo me je tudi dejstvo, da sem ga začela prejemat brez zapletov kot številni drugi kolegi. Najraje prebiram odzive na različne dogodke in debate, tako mi je bil nazadnje zelo všeč odziv Janija Kovačiča na temo ali naj se uveljavita dve ravni na maturi slovenščine.

Biografski članek literarnega zgodovinarja

Najprej sem si ogledala o biografskem članeku na Wikipediji, kjer sem se podučila o namenu, geslu, infopolju, prvi vrstici (razlika med mitološko in resnično osebo), vsebini (razdeljeni na podkategorije: življenje, delo, dosežki, priznanja in nagrade; pri mitoloških osebah še v umetnosti), kategorijah, povezavi na druge Wikipedije, vnosu datumov, vrstnem redu in pripomočkih, ki se jih lahko poslužujem pri pisanju same biografije. Nato pa sem si še ogledala biografski članek na Wikipediji (seznam literarnih zgodovinarjev) o Alešu Debeljaku.

Vaje v Wikijih

Za začetek sem naredila nalogo iz seznama nalog na Portalu občestva in sicer sem članku, ki je bil nekategoriziran dodala kategorije.

Vaja v skrčitvi izvlečka

Najprej sem si prebrala poglavje o Slogu v Novi pisariji. Najbolj navdušilo podpoglavje o Izvlečku, sem naredila vajo v tem delu.

Prvi izvleček sem skrčila tako: Marja Boršnik je v svojih razpravah pisala tudi o slovenski poljudni književnosti, njeno stališče je, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši od poučnosti. Literarna zgodovinarka svojih člankih zasleduje predvsem dvoje: depedagogizacijo poljudne književnosti ter igro in humor kot pomembni sestavini. Z zagovarjanjem umetniške vrednosti literarnega dela pred poučno uporabnostjo je Marja Boršnik vzpostavila standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.)

Drugega pa tako: Pričujoči sestavek hoče opozoriti na literarnovedne značilnosti umetne pravljice in skicirati njeno podobo. To poskuša na podlagi razčlenjevanja vsebine in metodologije samostojnih knjižnih izdaj pravljic, med 1900 in 1950, začenši s Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner. Največkrat gre za pravljice Hansa Christiana Andersena, ki je najpomembnejši za sodobno teorijo umetne pravljice. (Besedilo je izmišljeno. — Op. pis.)

Literarnovedni dogodek

Pri izbiri literarnovednega dogodka sem si pomagala s SlovLitom (642/6. nov. 2015). Izbrala sem predavanje dr. Matije Ogrina, z naslovom: NEOBJAVLJENI BAROČNI ROKOPISI, ki se je odvijalo v Knjižnici Miklova hiša Ribnica, 24. 11. 2015, ob 19. uri.

Tema so bili rokopisi izpred 300 let in njihov pomen za naše prednike. O predavatelju Dr. Matiji Ogrinu sem izvedela, da je višji znanstveni sodelavec v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot literarni zgodovinar se ukvarja s starejšim slovenskim slovstvom, zlasti z dobo 18. in 19. stoletja, iz katere se nam je ohranilo več doslej neznanih slovenskih rokopisov: od pesmaric in meditacij do pridig in spisov o Antikristu. Zaradi raznih razlogov ti nikdar niso bili objavljeni, vendar so na moč zanimivi, saj odpirajo neposreden vpogled v doživljanje baročnega človeka na Slovenskem.

Kaj je o kakšni knjigi napisano?

Iskanje kritik (po 2. sv. v.)

Pobrskati smo morali za kritikami o romanu Dimitrija Rupla: Maks (roman o maksizmu ali Boj med večino in veličino). V Praktičnem spisovniku sem prebrala tudi, da se „veliko tega dobi na enem mestu, v Razpotjih, zbirki razprav, člankov, esejev in kritik, ki izhaja od leta 1962 dalje pri Založbi Obzorja Maribor.“

Drago Bajt. Dimitrij Rupel: Maks. Razpotja : razprave, eseji, članki, kritike (1986). 93-96. COBISS
Nina Belcijan. Vprašanje postmodernizma in zgodovine v dveh Ruplovih romanih Maks in Povabljeni pozabljeni. Diplomsko delo. Ljubljana: [N. Belcijan], 2003. COBISS
Emilija Mančić. Umbruch und Identitätszerfall : Narrative Jugoslawiens im europäischen Kontext. Tübingen: Francke, 2012. 146. COBISS

Iskanje kritik (pred 2. sv. v.)

V Novi pisariji in njenem predhodniku Praktičnem spisovniku piše veliko o literarni kritiki, zato sem si tudi z njima pomagal, da bi ugotovila, kako se pride do kritik del, ki so izšle pred letom 1950. Pravzaprav sem ugotavljala, kako bi našla kritike za Pregljovo povest Mlada Breda. Praktični spisovnik svetuje, da naj pobrskamo v zagrebški Bibliografiji rasprava, članaka i književnih radova, 1–2 (pogledati je treba v indeks obravnavanih avtorjev v obeh zvezkih!).

Marija Stanonik. Procesualnost slovstvene folklore : slovenska nesnovna kulturna dediščina. Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006. 326. COBISS

3 slovenski literarni kritiki

Sama sem iz literarnih kritikov, ki so našteti na Wikipediji izbrala naslednje 3: