Uporabnik:MonikaPodlogar

O Novi pisariji

Sporočilo brez bralca je mrtvo sporočilo in ne šteje. Hladnikova Nova pisarija je kot sporočilo vsekakor živo ter šteje, saj je ne beremo le študentke in študentje slovenistike, ampak s svojimi bogatimi ter koristnimi informacijami na temo strokovnega pisanja na spletu k branju zagotovo privablja znanja željne množice.

Prav te množice soustvarjajo skupek enciklopedičnega znanja z najrazličnejših področij v obliki spletišča Wikipedija, ki pa ni le precej pozno uresničevanje sanj razsvetljenskih filozofov, torej združitev dotedanjega človeškega znanja, temveč je veliko več kot to, saj s svojo volonturistično, zastonjkarsko ter kooperativno naravo deluje globalno in sleherniku dandanašnje informacijsko usmerjene družbe poleg možnosti dostopa do informacij ponuja tudi priložnost sodelovanja pri globalnem projektu v obliki soavtorstva.

Dejstva, da tako velik projekt, kot je Wikipedija, potrebuje za skupno dobro prizadevajoče si ljudi, ki so pripravljeni zatreti lasten ego, zaupati sodelavcem ter si z njimi deliti delo, verjetno ni potrebno precej poudarjati, saj je precej jasno, da avtorski napuh ruši temeljne etične zakonitosti te moderne zbirke vsakovrstnega znanja.

Je pa potrebno omeniti, da sta upoštevanje namembnika ter misel na bralca nujni, saj je Wikipedija namenjena široki javnosti laikov, ki o določenih temah niso strokovno podkovani. Članek na izbrano temo mora biti na spletu objavljen in ne le postavljen ter s tem ustrezati glavnemu cilju množičnega pisanja; posredovati znanje čim večji množici ljudi.

Za dostop do le-tega je poleg splošne pismenosti, torej zmožnosti znajti se v vsakdanji komunikaciji, zahtevana tudi elektronska pismenost, kar vključuje obvladovanje spretnosti na računalniku, to pa dandanes obvlada velika večina svetovne populacije.

Ta novodobna oblika pismenosti je torej nujna za dostop do znanja, ki mora biti uvrščeno precej visoko na lestvici naših vrednot. Zbrano na spletišču, ki pisce odpira za sodelovanje z drugimi v imenu skupnega cilja, namreč prispeva k medsebojni povezanosti ter svetovni globalizaciji.

Pismenost

Pojem pismenosti danes ne pomeni zgolj obvladovanje branja in pisanja, saj v napredni tehnično usmerjeni civilizaciji, civilizaciji, v kateri je narava osovražena po človekovem pohlepu, bi rekel Srečko Kosovel), to ne zadošča več. Za uspešno delovanje je priporočljiva tudi računalniška pismenost, elektronska pismenost, urbana pismenost, strokovna pismenost in še kakšne vrste pismenost bi se našla.

Vzročna oblika splošne pismenosti so Wikiji, spletišča z Wikipedijo v jedru, ki so se pojavila leta 2001. Zanje je značilna lahka dostopnost (do želenih informacij pridemo z nekaj kliki, internetno dostopnostjo in računalniško pismenostjo), volonturizem (pisci svoje znanje prispevajo prostovoljno), kooperativnost in enciklopedično izražanje.

Informacijska družba

Informacijska družba je ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo. Avtor v poglavju izpostavlja ne povsem upravičeno skrb za tiskano knjigo, ki teži predvsem založnike, tiskarje, knjigarnarje in druge s knjigami povezane poklice.

Wikiji

Wikiji je žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila leta 2001. So vzorčna oblika sodobne pismenosti. Prednosti Wikijev:

• lahka dostopnost
• volonturizem
• kooperativnost
• tesnejši stik z realnostjo
• enciklopedično izražanje

Wikipedija zajema:

• spletno enciklopedijo Wikipedija
• Wikivir
• Wikiknjige
• Wikiverza
• Zbirka
• Wikislovar

Avtor

Od 60. let dvajsetega stoletja je bila literarna veda usmerjena predvsem k avtorju, naslednja generacija pa se je usmerila od avtorja k besedilu. V 80. letih pa se je pozornost obrnila k bralcu v znamenju tirvialne literature, literature za bralca.

Kredibilnost

Naše vrednotenje verodostojnosti besedila je odvisno med drugim od avtorjevega ugleda. Njegov status lahko preverimo v bibliografiji, njegovo mesto pa v znanstveni skupnosti na spletišču Sicris.

Aktivizem

Avtor aktivizem predvsem kritizira, saj aktivisti mnogokrat nimajo pravih razlogov za svoje delovanje. V poglavju srečamo tudi nekaj novih besed.

• Lapulartizem: nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena_
• Logika slonokoščenega stolpa: Izolacija, vzvišenost, beg pred stvarnostjo, odmaknjenost od resničnega življenja.

Avtorske pravice

Založbe, novinarski združenja ter ostale s knjigami v tradicionalni obliki povezane organizacije skušajo zatirati poskuse sprostitve plačljivih informacij. A informacije bi mogle biti vsekakor dostopne vsakomur, saj bi bila bolj izobražena družba koristno osveščena o pomembnih zadevah.

Strokovno recenziranje

V znanosti je to utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih.

Žanri

Odločamo se med naslednjimi žanri:

• vsakdanje sporazumevanje
• publicistični žanr
• umetnostni žanr
• strokovni/znanstveni žanr

Primeri strokovnih revij na literarnovednem področju:

• Otrok in knjiga
• Primerjalna književnost

Kateri žanri imajo status strokovnega pisanja?

• podatkovna zbirka
• poročilo o dogodku
• povzetek
• članek (nagovor, spremna beseda, jubilejni zapis, komentar, glosa, intervju, dnevniški zapis, (pismo), forumski in novičarski prispevek, blog)
• kritika (polemika, strokovna ocena)
• enciklopedijsko geslo
• esej
• predavanje (prosojnice)
• kritična izdaja (uredništvo, redakcija)
• učbenik
• priročnik
• navodila (tutorial)
• razprava

Šolsko pisanje

Žanri v šolskem pisanju so referat, esej in diplomska naloga.

Popravljanje

Strokovni pisci popravljajo predvsem že obstoječa besedila. Gre za lektroriranje in korigiranje, ki sta različna pojma.

Slog

Vsak avtor ima svoj značilen slog. Pogosto se dogaja, da prepoznamo tudi anonimne avtorje.

Sestavni deli strokovnih besedil

• avtorjevo ime
• naslov
• izvleček
• ključne besede
• povezave
• kazalo
• telo besedila (uvod, teorija/metoda, gradivo, analiza, sklep)
• literatura
• priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe)

Napake v storkovnih besedilih

Najpogostejše napake se:

• gostobesednost
• nerazumljivost
• pomanjkanje konteksta
• manierizem
• slogovna ubornost
• pristranskost

Avtor izpostavi še mentalno brambovstvo in servilnost.

Iskanje

UDK

Pomeni: univerzalna decimalna klasifikacija, ki spremlja objave, nasprotno od enkratnih številk ISBN, ISSN. UDK poskrbi, da se članki določene stroke znajdejo pod isto številko npr.:

• Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije
• Filozofija. Psihologija
• Teologija. Verstva
• Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje
• Matematika. Naravoslovje
• Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika
• Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport
• Jezik. Književnost
• Geografija. Biografija. Zgodovina

DOI

Digitalni identifikator objekta. Z njim označujemo spletne objave, ki omogočajo lažji pristop do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti. DOI najdemo tudi v Cobissovem zapisu.

Digitalna humanistika

Pod empiričnostjo razumemo:

• pridobivanje materialnih dokazov (podatkov) z eksperimentiranjem in opazovanjem
• merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija)
• preverljivost meritev

Vtisi ob branju Nove pisarije

Dandanes lahko objavlja skoraj vsakdo. Na splet, seveda. To izjemno možnost smo imeli študenti slovenistike že ves čas pred nosom, a smo jo začeli koristiti šele z začetkom študija na spletišču Wikiverza. Na spletu, z izjemo administratorjev Wikipedija, kakor to raazumem sama, torej ni tipičnih urednikov, ki bi črtali članke ter izbirali informacije, ki jih bodo posredovali znanja željnemu ljudstvu.

Splet je torej lahko zbirka nepreverjenih in nekredibilnih informacij! Kako mu sploh zaupati? Vsekakor moramo biti kritični ter razumno presojati veljavnost in mero subjektivnosti informacij. Kako? S preverjanjem avtorjev v bibliografiji, na spletišču Sicris ter z zdravo kmečko pametjo.

Nove besede

Sokalova potegavščina-po fiziku in matematiku Alanu Sokalu zloraba zaupanja glede informacijske kredibilnosti. Sokal je sklenil zlorabiti zaupanje svojih kolegov humanistov in je uredništvu univerzitetne revije podtaknil zmedeno pisarijo, ki so ji uredniki zaradi njegovega slovesa slepo zaupali.

Amater ali diledant - pisec, ki v stroki ni doma na profesionalen način.

Slavistična revija

Na prvi pogled povsem netipična revija, saj brez slik na naslovnici, ki bi zbujale zanimanje množic, ne spominja na rumeni tisk, ki si smo ga vajeni. Število slik vsekakor nadomešča število strani; revija je namreč precej debela. Ker je polna strokovnih izrazov, zahteva bralce s predznanjem in zanimanjem za slavistiko.

Dejstvo, da je skoraj polovica revije le prevod slovenskega besedila v druge jezike, se pri študentih slavistike v časovni stiski verjetno odraža v obliki splošnega olajšanja ob spoznanju, da so upravičeni nebranja celotnega teksta. V narodno zavednejših bralcih pa bi to dejstvo moralo zbuditi ponos, saj dokazuje, da je slovenska revija prestopila domači prag ter zanima tudi tujce. Internacionalnost slovenske revije pa navdušuje tudi nas, sloveniste.

Članek o Poljanskem rokopisu

Moje oko se je ustavilo že kar na prvem članku te znanja polne revije. O Celovškem, Rateškem in Starogorskem rokopisu smo vsi poslušali že v osnovnih šolah, Poljanski rokopis pa je zame nekaj povsem novega. Ob koncu 18. stoletja v škofjeloškem samostanu nastal skupek zapisov predvsem verske vsebine danes hrani naši Filozofski fakulteti ne preveč oddaljena Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

Vzrok nastanka rokopisa je že znano približevanje vere preprostim ljudem, glavni razlog za pristanek tega članka v Slavistični reviji pa je verjetno dejstvo, da je besedilo napisano v ljudskem jeziku ter primerno za obravnavo jezikovne podobe takratne slovenščine. Pisec rokopisa je izhajal iz gorenjsko-rovtarske narečne skupine, zato besedilu ne manjka asimilacij, redukcij ter ostalih manj znanih, a za razpravljanje primernih jezikovnih pojavov.

Kdo se je rodil na zadnji dan pomladi?

Dne 20.6., na zadnji dan pomladi, se je poleg mene rodilo ogromno število ljudi. Seveda Wikipedija ne ponuja imen vseh, nam pa spletišče ob vpisu datuma prikaže najbolj znane ljudi, ki so praznovali tega dne.

Navdušeno, a naivno sem pričakovala rojstva slavnih slovenskih literatov, a so svečke na torti istega dne kot jaz pihali fatimidski kalif v Egiptu, švedski kralj, irski domoljub, francoski upornik ter še nekateri drugi pomembneži z najrazličnejših koncev sveta.

Pogledala sem še med dogodke tega dne in - neverjetno, v Bagdadu na moj rojstni dan opazujejo sončev mrk!

Objave v Slovlit na moj rojstni dan

Dan 20.6. se letos in tudi dve leti poprej nikomur ni zdel primeren za objavljanje v slovensko literarno revijo. Morda zato, ker sta leta 2014 na ta dan, ki oznanja konec pomladi in nastop poletja, nastali kar dve sporočili.

Eno od teh je vabilo na prireditve Centra za slovenščino kot drugi ali tuji jezik. Na predavanja, na katerih bodo udeleženi tujci iz več kot 30 držav, je vabljen vsakdo, ki bere forum Slovlit in ga dogodek zanima.

Kulturni dogodek

Tri študentke slovenistike se Huxleyja, ki v romanu znanstvenofantastično napoveduje spreminjanje osnovnih človeških vrednot, kljub številnim maturitetnim obdelavam še nismo naveličale. Zgodbo o manipulaciji, ljubezni in potrošništvu sta nam na odru male drame predstavila Nik Škrlec z vlogo divjaka Johna, ter Petra Govc z odlično uprizoritvijo dveh žensk: stare in grde, od some odvisne Linde, ter zapeljive lepotice Lenine.

Da bi poudaril tehnološki napredek prihajajočega potrošniškega sveta, je režiser druge osebe prikazal posnete na platnu, kar je delovalo kot nekakšen videoklic nesrečnemu Johnu, ki je s temi osebami često komuniciral.

Konec pa presenetljiv! V romanu se divjak John iz obupa ter iz ugotovitve, da ne v krasnem novem svetu, ne v divjini ni mesta zanj, obesi. V odrski uprizoritvi pa je ubogi John izgnan na Mars, v kolonijo svobodomiselnih ljudi, ki so v preteklosti ogrožali obstoj potrošniškega sistema razvrednotenega sveta.

Literarnovedni dogodek

Od 1. do 3. decembra 2017 je potekala mednarodna študentska konferenca Prva stran: Literatura in religija, ki jo je organiziralo Društvo študentov primerjalne književnosti.

Predavatelji so debatirali o povezavi literature in religije, o njunih soodvisnostih in nasprotjih. Morebitni poslušalci so vnaprej dobili seznam obravnavanih književnih del, katerih branje bi jim omogočilo lažje sledenje razpravi.

Ivan Cankar