Uporabnik:MojcaNapečnik

Domače naloge

Članek iz Slovlita

Na Slovlit je 24.3, na moj rojstni dan, literarna zgodovinarka Urška Perenič opozorila na novo knjigo avtorja Klemensa Gruberja z naslovom Die polyfrontale Avantgarde. Knjigo bo tudi recenzirala, če je prej kdo ne prehiti.

Urška Perenič. Polifrontalna avantgarda. Slovlit. 24.3.2021.

Dodajanje fotografije

Dodala sem fotografijo cerkve svetega Jakoba v Koprivni.

Register kulturne dediščine

Moj dom stoji v majhnem zaselku občine Črna na Koroškem, ki nosi ime Koprivna. V registru kulturne dediščine sem odkrila, da tam stojijo naslednji objekti:

• cerkev sv. Jakoba (stoji v neposredni bližini mojega doma in ima čudovit razgled na okoliške gore)
• cerkev sv. Ane (v notranjosti objekta najdemo črno Marijo, ki je po svetu prava redkost)
• domačija pri Lipoldu (sosednja kmetija, kjer stoji mlin s še vedno delujočim mehanizmom)
• ostale domačije
• kašče na več različnih domačijah
• znamenje pri domačiji Šumel

Zelo me je presenetilo dejstvo, da so prav vsi objekti v mojem kraju opremljeni s sliko.

Urejanje članka na Wikipediji

Urejala sem stran Platno in popravila naslednje napake:

• Odvečen presledek [1]
• Odvečen presledek [2]
• Odvečna vejica [3]
• Odvečen "pa" [4]
• Odvečen "in" [5]
• Ostali manjši slogovni popravki

Geopedia in zanimivosti v bližini mojega doma

Živim v Koprivni, v majhnem zaselku obdanemu z gorami, ki spada pod Črno na Koroškem. Tam najdemo kar pet partizanskih spomenikov, od tega je eden nagrobnik na pokopališču, ostali pa so postavljeni kje ob poti ali na hišah.

Prvi literarni spomenik, ki ga najdem v bližini svojega doma je doprsni kip slovenskega pisatelja Leopolda Suhodolčana. Pedagoško delo je začel v Radljah ob Dravi, od koder se je leta 1950 prestavil na Osnovno šolo Franja Goloba Prevalje in tam s pomočjo učitelja za slovenščino ustanovila bralno značko. Je tudi oče mladinskega pisatelja Primoža Suhodolčana.

Zanimivo je, da na tem spletnem mestu ni literarnega spomenika od Prežihovega Voranca, ki je bil pomemben koroški pisatelj, ki je zapisal marsikatero usodo malega kmečkega človeka. V njegovi zgodbi, ki nosi naslov Čez goro k očetu, Prežih opisuje mater, ki se pozimi odpravi iskati moža in jo pot zanese tudi v moj domači kraj in nato naprej v sosednjo Avstrijo. V ta namen je vsako leto organiziran pohod, ki nosi ime po noveli in se ga vsako leto ljudje udeležijo v velikem številu.

Opis strani literarnega zgodovinarja

Enako črko priimka kot jaz si deli literarni zgodovinar, pesnik, pisatelj, dramatik in prevajalec Boris A. Novak. Stran na Wikipediji je opremljena z njegovo sliko, pod katero so navedeni tudi osnovni podatki. O njem je veliko napisanega, saj je dobitnik mnogih nagrad in eden pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev. Na strani je opisano njegovo življenje, dela in naštete so njegove nagrade. Na Wiki strani Borisa A. Novaka sem namesto zastarelega naslova življenjepis dala naslov življenje, saj smo se na predavanjih učili, da je tako bolje. Žal pa takrat nisem bila prijavljena in namesto mojega imena tam stoji le ip naslov.

Članek iz slavistične revije

Prebrala sem članek avtorice Petre Kim Krasanić z naslovom: Spreminjanje podobe Krima v ruskem kulturnem prostoru. Avtorica pod drobnogled vzame vprašanje pripadnosti Krima iz ruskega stališča in pomembnost le tega v kulturnem prostoru Rusije.

Pomen Krima v ruski nacionalni zavesti lahko opazujemo skozi pojavljanje le tega v ruski literaturi, saj se zgodovinski in družbenokulturni procesi odražajo predvsem tam. Dandanes stroka imenuje vsa besedila s krimsko tematiko krimski tekst, za katerega je značilna dvojnost. Ta se izraža predvsem v dvojnosti dojemanja Krima, saj se po eni strani Krim dojema kot ruski, po drugi strani pa naj bi bil nasprotje pravi Rusiji.

Polotok se je skozi vso rusko zgodovino pojavljal v literaturi, najprej kot zibelka ruskega pravoslavja. Prvič pa se Krim kot ruska zemlja pojavi v letopisni pripovedi Pripoved o minulih letih. Zelo pogosto pa se kasneje pojavi v obdobju krimske vojne (Tolstojeva Sevastopoloska povest) in obdobju državljanske vojne. Prav iz analize del iz tega obdobja pa avtorica predpostavlja, da se Krim od takrat po pripadnosti jemlje (skozi oči Rusov) za del njihove domovine. Polotok je od njegove priključitve pa vse do danes zelo prisoten v literaturi.

Vir: Krasnić, P.K. (2018): Spreminjanje podobe Krima v ruskem kulturnem prostoru. Slavistična revija, (66/4), 515-529.

Slavistična revija

Slavistična revija je časopis za jezikoslovje in literarne vede, kjer najdemo znanstvene in strokovne članke navezujoče se na slavistično oz. slovenistično jezikoslovje. Izdaja ga Slavistično društvo Slovenije, članki pa so dostopni tudi na spletu. Menim, da je dober vpogled v aktualno raziskovanje jezikoslovcev in v način znanstvenega pisanja.

Popravljalci sveta

Največji greh, ki ga je lahko storil osnovnošolec ali srednješolec je bil, da v svoji seminarski nalogi namesto po verodostojnemu viru posegel po Wikipediji. Vsaj takšno je bilo mnenje večine učiteljev, ki so na to spletno stran gledali kot vir največjega zla in najbolj trden dokaz naše lenobe, ker nismo poiskali boljšega vira. Na univerzi pa mi je bila Wikipedija predstavljena v popolnoma drugi luči. Predstavljena je celo kot nekaj pozitivnega, kot zakladnica znanja in jamstvo jezikovnega preživetja. Še več! Celo povabljeni smo, da jo pomagamo ustvarjati, saj to lahko počne vsak, ki želi prispevati k skupnemu izboljšanju. Nekateri z dodajanjem člankov, drugi z odpravljanjem tipkarskih napak ali pa z odpravljanjem vandalizma. Vsak po svoje, vendar skupnemu cilju naproti- popravljati svet.

Nekaj besed o utopiji

Glede na trenutno stanje v družbi se je prav lepo poglobiti v utopično razmišljanje in sanjarjenje. V glavi si lahko ustvarimo kraj, kjer vlada mir, kjer je človek človeku enak, kjer so vojne le na televizijskih ekranih, kjer denar ni sveta vladar in kjer je narava človeku najboljša prijateljica. Ah, lepe so misli o tem, kako bi bilo, če bi bilo. A kaj, ko je kruta realnost taka, da utopije nikoli ne bomo mogli doseči. Vedno bo ostala le fikcija, ujeta med platnicami knjig.

Študij Nove pisarije

Uvod

Nova pisarija je nadaljevanje Praktičnega spisovnika, ki je bil namenjen predhodnim študentom. Knjiga se ukvarja predvsem z besedilom prenesenim na zaslon (redkeje tudi s sliko), razumeti pa jo je treba (kot tudi vse ostale Wikiknjige), kot rastočo knjigo, kjer imajo možnost popravkov tudi študentje.

Kam z avtorjem

Avtor, Miran Hladnik, se sprašuje, kje je pravo mesto za poudarek svojega avtorstva v knjigi izdani na spletu, saj se le ta močno razlikuje od knjige v tiskani obliki. Avtor se sprašuje tudi, kako bo z dopolnili in Cobissom v prihodnje.

Prešernova Nova pisarija

Avtor je našel navdih za naslov knjige v pesnitvi Franceta Prešerna.

Nove besede

• A

antagonizem: nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi.

• B

biologizem: prenašanje bioloških zakonitosti in metod na druga področja

• C
• Č
• D

disambigvacija: razdvoumljanje večpomenskih besed.

• E

egalitarizem: politična teorija ali gibanje, ki zanika veljavnost naravnih in socialnih razlik med ljudmi ter zahteva njihovo odpravo.

• F

fantazma: podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije

• G
• H
• I
• J
• K
• L
• M
• N
• O
• P

paradigma: vzorec, primer

• R
• S
• Š
• T
• U
• V
• Z
• Ž