Uporabnik:Meta Repe

Domače naloge

1. domača naloga: Članek iz Slavistične revije

Lado Kralj. Sodobna slovenska dramatika (1945-2000). Slavistična revija, 53/2 (2005). 101-117.

Povzetek

Članek klasificira razvoj slovenske dramatike po drugi svetovni vojni, natančneje od druge polovice petdesetih let prejšnjega stoletja dalje, ko se je pojavila nova smer, drama absurda, in nova oblika, poetična drama. Slednja je sčasoma pridobila status smeri zaradi svoje razširjenosti. V osemdesetih se jima je pridružil dramski postmodernizem.

Sodobna slovenska dramatika v svojih začetkih nikakor ni izpodrinila tradicionalne, ki se je po koncu vojne razvijala naprej v smeri socialnega realizma. Pisatelji tradicionalne smeri so se ponašali z Cankarjevo ter Ibsenovo dediščino, in (večinoma) nadaljevali aktivno podporo novi socialistični oblasti. Povojni socialni realizem se je iztekel šele proti koncu šestdesetih let. Smeri so nasprotovale nove eksistencialistične drame, ki so uveljavljale svoje težnje po kritiki oblasti z uporabo bivanjske tematike.

Sčasoma se je uveljavil modernizem oz. drama absurda (realnost je absurdna in nesmiselna), ki je pustil posledice v dramski gradnji (nepovezanost dogajanja, grotesknost dramskih oseb, razkroj jezika). Pred letom 1969 najdemo prvile drame absurda le pri nekaterih avtorjih poetične drame; prvi polnokrni drami absurda sta Jovanovićevi Znamke in Emilija (1969). Po tej letnici se uspešno razširi med ostalimi avtorji. Recikliranje zgodovinskih dramskih tehnik v osemdesetih letih kaže na pojav postmodernizma.

Velik del slovenske dramatike se ukvarja s kritiko in izkušnjami totalitarizma. V drami absurda je kritika sistema groteskna, praktično povsod pa jo spremlja maska. Posebej drama absurda in poetična drama nudita nešteto možnosti za skrivanje uporniških sporočil, saj je temeljna sestava njunih vsebin visoka stopnja metaforizacije.

Pisanje tragedije zamre, resnejša dramska dela so označena kot "drama" ali "igra," lahkotnejša pa "komedija." Vsakršen poskus obuditve tragedije zaniha k melodrami ali moraliteti. Eden najplodnejših (a tudi najspornejših) slovenskih dramatikov je Ivan Mrak, ki je iz tradicionalne drame prevzel boj posameznika proti močnejši usodi in oder identificiral kot prižnico, na kateri protagonist kaže svoji visoko etično držo. Prvine tragedije se mešajo s komičnimi, posebej v drami absurda (tragikomičnost).

Izraz poetična drama se prvič pojavi v l. 1960 v odmevu na Smoletovo Antigono in se kasneje ustalil za verzne drame. Smer je obrnjena k tradiciji, simbolizmu, in je v ostrem nasprotju z načelom razkroja jezika, po drugi strani pa z dramo absurda stopa po grotesknem dogajanju in figurah, ter metaforizirani kritiki oblasti. Logika lirskega subjekta prevladuje nad dramsko tehniko. Pomembnejši dramatiki obravnavanega obdobja so Dominik Smole, Primož Kozak, Milan Jesih, Dušan Jovanović, Rudi Šeligo in Drago Jančar.

Vtis

Članek raziskuje najnovejše obdobje slovenske dramatike v globino, navaja avtorje in orise njihovih življenj, razčleni ogromno količino del ter napisano povezuje z relevantnimi dogodki, miselnostmi in gibanji v tem časovnem obdobju.

O avtorju

Lado Kralj (*1983, Slovenj Gradec) je pisatelj, dramski kritik in literarni zgodovinar. Leta 1956 je diplomiral iz primerjalne kniževnosti, literarne teorije in angleškega jezika s književnostjo na Ljubljanski Univerzi in l. 1970/71 nadaljeval s podiplomskim študijem v New Yorku, ZDA. Leta 1986 je doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Poleg novinarstva na RTV Slovenija v svojih zgodnjih letih je bil tudi asistent dramaturgije na AGRFT (Ljubljana), soustanovitelj in prvi umetniški vodja eksperimentalnega Gledališča Glej, ustanovitelj gledališča Pekarna, zvezni selektor Festivala malih in eksperimentalnih gledališč v Sarajevu, predsednik žirije Borštnikovega srečanja v Mariboru, predsednik žirije za Grumovo nagrado, umetniški vodja Ljubljanske Drame, kjer je kasneje postal tudi svobodni kulturni delavec, ter izredni profesor primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani z vmesnima gostovanjema na moskovski Univerzi Lomonosov in na Univerzi na Dunaju.

Njegovo raziskovalno delo poteka v literarnozgodovinski smeri in smeri literarnoteoretske raziskave. Za svoje delo je prejel Dnevnikovo fabulo in priznanje Vlaimirja Kralja za življenjsko delo.

Slog

Članek je sistematično razvejan. Rdeči niti razprave je lahko slediti. Trditve so podprte z mnogimi sklici.

Razumljivost

Besedilo je opremljeno z velikim številom oklepajev, zato je mestoma težje razumljivo. Članek je izčrpen in pripraven za nadaljnjo raziskovanje.

2. domača naloga: Jezik in slovstvo

izhaja od l. 1955 naprej, do štirikrat letno
razprave in zapisi o slovenskem jeziku in literaturi, pedagoški teoriji in praksi
glavna urednica Mojca Smolej, sedež uredništva na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani

Aljoša Harlamov. Nezanesljivi pripovedovalec v sodobnem slovenskem romanu. Jezik in slovstvo, 1/2 (2010). 33–46.

nezanesljivi pripovedovalec je posledica kompleksnih procesov (literarna komunikacija med avtorjem in njegovim kontekstom, literarnim delom in njegovim kontekstom ter bralcem in njegovim kontekstom)

nezanesljivi presojevalec (Hočevarjeva trilogija Porkasvet, Za znoret in Rožencvet)
nezanesljivi razlagalec (Sosičev roman Balerina, Balerina)
nezanesljivi poročevalec (Möderndorferjev roman Opoldne nekega dne)

3. domača naloga: Janko Glazer: Ciproš

Spominu sina

Ko ciproš zacveti,
so naše frate rdeče:
tako iz rane speče
kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel
je gozd dreves košatih
in ptic v njem – nád krilatih –
je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar
skoz veje in vrhove
in poln moči njegove
bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži;
le ciproš cvete rdeče:
kakor iz rane speče
pokaže zdaj se kri.

Avtor in njegova dela

Janko Glazer se je rodil 21. marca 1893 v Rušah pod Pohorjem v kmečki družini. Po dokončani ljudski šoli in gimnaziji v Mariboru je odšel na študij slavistike, germanistike in filozofije v Gradec. Iz slavistike se je kasneje prepisal na prirodoslovje na Dunaju, le-temu pa je kasneje dodal še kemijo (v Gradcu). Po prvi svetovni vojni se je spet posvetil slavistiki in germanistiki. Nekaj časa je še študiral v Zagrebu, potem pa je diplomiral na novoustanovljeni univerzi v Ljubljani. Še med študijem se je poročil ter imel sina Matijo in skoraj desetletje kasneje še hči Alenko. Sprva je na mariborski klasični gimnaziji poučeval slovenščino in nemščino, kasneje pa so ga zaposlili v mariborski Študijski knjižnici, kjer je bil do začetka druge svetovne vojne tudi ravnatelj. Ko so se po koncu vojne z družino vrnili iz izgnanstva v Srbiji, je postavil trdne temelje za današnjo Univerzitetno knjižnico v Mariboru. Kljub upokojitvi l. 1959 je knjižničarskemu delu ostal zvest do smrti.

Že v drugem razredu je s prijatelji začel izdajati rokopisni dijaški list, kot četrtošolec pa je videl v Ljubljanskem zvonu natisnjeno svojo prvo pesem Spomenik (psevdonim Aleksij). Izdal je tri pesniške zbirke: Pohorske poti (1919), Čas-kovač (1929) in Ob jesenskem ekvinokciju (1946). Ob 60-letnici je izšel izbor njegovih pesmi Pesmi in napisi, ob 75-letnici pa nov izbor, Pohorje. Istega leta je za svoje življenjsko delo prejel Prešenovo nagrado. Pisal je tudi ocene leposlovnih del, razprave iz literature, etnografije, zgodovinske zapise (Časopis za zgodovino in narodopisje), prevodi (Goethe, Prešeren), življenjepise (Slovenski biografski leksikon) in uredil antologijo Slovenska narodna lirika (1920) ter izdal še dva izbora pesmi Jaz in ti (1952) in Sto pesmi za otroke (1974). Ob stoletnici njegovega rojstva je njegova hči, prof. Alenka Glazer, izdala še en izbor njegovih pesmi.

O pesmi

Pesem Ciproš je avtorjeva izpoved bolečine ob sinovi smrti, ki je padel aprila 1945 v bojih pri Brčkem. Izguba odmeva v brazgotini, iz katere se vedno znova pocedi kri kljub temu, da se celi, podobno kot so pohorske trate vsako leto na novo prekrite z rdečkastim listjem ciproša. Besedilo je obogateno z okrasnimi pridevki, metaforami, komparacijami, stopnjevanjem, inverzijo ter ponavljanjem. V ozadju zasledimo grozote druge svetovne vojne, vizualizacijo domačega okolja in bolečino ob izgubi otroka.

kitica: Rdečkasti ciproš zraste na krčevinah nekdanjega gozdu - kri se pokaže na rani.
kitica: Pred posekom je bil ta del gozda dom številnim pticam, ki so s pesmijo prinašale veselje - rana še ni prisotna, sin je živ.
kitica: Vihar zaveje skozi vrhove dreves in zapolni gozd, napoveduje spremembo - svet se pripravlja na vojno.
kitica: Gozd je bil posekan in ostaja le še ciproš - sina ni več in ostaja le še bolečina.

Viri

Janko Glazer: Ciproš. Kamra 12. 11. 2020.
Janko Glazer. Ognjišče 12. 11. 2020.

4. domača naloga: Slovlit

Wladek Kryzia: Dva vprashanja

Sporočilo

Sporočilo je napisal Poljak Wladek Kryzia s polemiko prihodnosti slovenskega jezika. Sklicuje se na intervju s Tonetom Pavčkom l. 2000, ko je izjavil, da bo "slovenščina žal krnela." Meni, da je vzrok svetovna ekspanzija angleščine in vse hitrejše elektronsko sporazumevanje. Zanima ga, kako Slovenci vidimo Slovenijo, slovenščino in slovensko kulturo v bodoči Evropi (EU). Njegovo drugo vprašanje se dotakne prihodnosti slovenskih manjšin v Avstriji in Italiji. Njegova uporaba jezika je nadvse zanimiva, saj ne uporablja črk č, š, ž, temveč se zateče k ch, sh in zh.

Mnenje

Sporočilo mi je padlo v oči zaradi zanimivega zapisa črke š v naslovu. Polemika prihodnosti slovenskega jezika znova pride na dan na vsake toliko časa, to sporočilo pa je še toliko bolj zanimivo, ker človek, ki jo spremlja, sploh ni Slovenec! Poleg tega me je vodilo v spomine in razmislek. V začetku tisočletja se je tehnologija (in z njo angleški jezik) razvijala po hitrem postopku, zato tudi ni čudno, da je jezikoslovce po zahodu skrbelo za prihodnost manjših jezikov.

5. domača naloga: Slovenski literarni zgodovinarji

seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev

Aldo Rupel

Aldo Rupel je pisatelj, športni pedagog in prevajalec. Rodil se je 24. februarja 1941 v Trstu in tam tudi maturiral na Znanstvenem liceju. Prvič je diplomiral na Visoki šoli za telesno vzgojo v Rimu in dve desetletji kasneje še na Fakulteti za tuje jezike v Vidmu. Kasneje se je specializiral na področju psihomotorike, neverbalne govorice in skupinske dinamike ter se netekmovalno posvečal mnogim športnim panogam, ki jih je tudi poučeval.

Po upokojitvi je začel sodelovati s Slovenskim raziskovalnim inštitutom kot prevajalec, raziskovalec in urednik. Temu so sledile še mnoge druge zaposlitve, med njimi je bil tudi aktiven tudi v taborništvu, Združenju slovenskih športnih društev v Italiji ter v deželnih in pokrajinskih strukturah Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Prejel je več priznanj: SKGZ (plaketa boja in dela), ZSMS za delo in mentorstvo v mladinskem gibanju, Savez izvidjača Jugoslavije za delo v taborniški organizaciji, Priznanje občine Nova Gorica za čezmejno povezovanje in Bloudkovo plaketo leta 1989.

Dela

Napisal je 13 knjig, izvedel šest raziskav in izdal 25 brošur Športnega in kulturnega društva Vipava, objavljal pa je tudi v raznik časopisih, kot je npr. Oštarija na Vremščici? v Planinskem vestniku. Prispevek Oštarija na Vremščici? je bil objavljen leta 1989, ko smo se Slovenci bližali osamosvojitvi. Temu primerno se besedilo tudi začne; Rupel jasno izrazi naveličanost nad pogostostjo tem, kot so demokracija, pluralizem, svoboda. Odpiranje "oštarije" na Vremščici enači s pojavom prostorskega raznarodovanja. Dotika se problematike zaprtja kulturnih prvin pred tujci, ki bi jih lahko razvrednotili.

Viri

Aldo Rupel. Wikipedija 25. 11. 2020.
Aldo Rupel. slosport.org 25. 11. 2020.
Oštarija na Vremščici?. dLib 26. 11. 2020.

6. domača naloga: Pregled slovenskih klasikov v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je najstarejša, največja in najdlje trajajoča zbirka znanstvenokritičnega izdajanja slovstvenih besedil v Sloveniji in slovenskem jeziku. Ustanovil jo je Anton Ocvirk le leto po drugi svetovni vojni in jo urejal do svoje smrti v januarju 1980. Njegov naslednik je bil France Bernik, leta 2010 pa jo je prevzel Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU.

Vključeni so vsi večji avtorji od Prešerna naprej, edina avtorica pa je Zofka Kveder.

Viri

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Wikipedija 30. 11. 2020.
Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. ZRC SAZU 30. 11. 2020.

7. domača naloga: O Literarnem leksikonu

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o literarni vedi. Izhajal je od 1979 do 2001 na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede v sodelovanju z založbo DZS. Njena naslednica je Studia litteraria.

Pobudo za nastanek je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja dal Anton Ocvirk, ki si ga je Literarni leksikon zamislil kot znanstveno delo, namenjeno širši problemski obravnavi osrednjih strokovnih vprašanj. Sestavljajo ga samostojne študije, ki so izhajale v tematsko zaokroženih zvezkih, v katerih so bila dela avtorjev usklajena z zahtevami celotne edicije. Ocvirk je uredil prvih deset zvezkov, po njegovi smrti pa je delo prevzel uredniški kolegij.

Izmed 24 avtorjev mogorafskih študij je šest žensk; mnogi avtorji so napisali po več zvezkov.

Viri

Literarni leksikon. Wikipedija 10. 12. 2020.

8. domača naloga: Literarna obeležja

Sprehodila sem se po začetku Čebelarske učne in razgledne poti v Gorjah.

tabla, ki označuje začetek poti: 1, 2
znak za pot
druga tabla na poti

9. domača naloga

Prepis leposlovnega besedila iz podlistka časnika Slovenski narod: Kaj bodo ljudje rekli

O Novi pisariji

Nova pisarija

Uvod

nadaljevanje in dopolnitev Praktičnega spisovnika, ki standardizira strokovno pisanje
Tradicionalni pomen besede pismenost ('znanje branja in pisanja') se umika širšemu pomenu 'znanje, poznavanje.' Strokovno pisanje, ki se seli na naše elektronske naprave, zahteva vedno večjo zaslonsko pismenost.
Prešernova Nova pisarija opozarja na kulturne 'čistilke,' ki pisanju ne želijo dati proste poti (Kopitar, Metelko in drugi)

Pismenost

biti pismen = obvladati znakovni sistem za pisno komunikacijo; danes čedalje bolj zdrava pamet, pomešana z zamotanimi pravili za 'normalno' delovanje v sodobnem svetu
spreminjanje okoliščin skozi stoletja: od statusa spretnosti privilegirane manjšine in lepopisja do indikatorja razvitosti družbe in vsakdanje uporabe
pismenost = 'dvojna sposobnost,' sposobnost prejemanja in razumevanja zapisanih informacij ter sposobnost tvorjenja in posredovanja le-teh
komunikacija postaja vedno bolj dvostranska → odziv uporabnikov na videno/prebrano/slišano je z vsakim dnevom dostopnejši; spolna enakost (delež žensk postaja enak deležu moških)
porast e-pismenosti in upad bralne pismenosti
razlike med generacijami in ignoranca starejših (prihaja tudi do absurdov, kot je npr. ponos ob ignoranci, zanikanje razvoja tehnologije in trmasto vztrajanje pri nerodnih in vedno manj učinkovitih metodah skrbi za opismenjevanje → slednje je problem pri nekaterih starejših predstavnikih šolstva, literatov in humanistov); podobnosti z amiši in ludisti
kljub lahko dostopnim orodjem za pisanje in objavo je le malokdo aktivno pismen; pisanje še vedno ni cenjeno enako kot fizično delo ali ustne informacije (pri komunikaciji) → nezaupanje do izobraženih

Informacijska družba

= socialna paradigma današnjega časa, ki nadomešča starejšo, industrijsko družbo

skrb za knjigo
natisnjena ali e-knjiga?

tisk kot zanesljiv način širjenja informacij
posledice branja na zaslonu ali papirju
razgradljivost elektronskih naprav in poraba papirja
verodostojnost napisanega
avtorjeva avtoriteta
užitek v leposlovnih delih samo ob branju?

Wikiji

= žargonski izraz za skupek spletišč, ki so se z Wikipedijo v jedru pojavila 2001 (Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza ipd.); vzorčna oblika sodobne pismenosti

merjenje vitalnosti jezikov in sposobnosti njihovega preživetja (16. stol.: biblija, 19. stol.: epska pesnitev, konec 20. stol.: prisotnost jezika v Oknih - Windows)
več jezikov = več izbir kulture = večje možnosti preživetja
Globalne prednosti:

kolektivno avtorstvo pri besedilih → odpade potreba po izpostavljanju posameznega avtorja
možnost uporabnikovega (bralčevega) poseganja v spletišče pred spletiščem kot virom informacij
avtoriteta = ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi; uveljavljanje avtorstva = stvar ega in želje po spoštovanju → ohranjanje in spodbujanje kreativnosti in svobode
povečanje dostopnosti do znanstvenih informacij; sprememba odnosa skupnosti do strokovne verodostojnosti
emancipatornost, odgovornost, sodelovanje nadomešča tekmovalnost, samorefleksivnost

prepričanje, da je človek dober in dela dobro; upanje v uresničljivost človekovih socialnih aspiracij
močno pedagoško orodje; kljub temu (pre)večkrat neupoštevana

Avtor

preusmerjanje pozornosti različnim členom komunikacije skozi zgodovino: avtorska biografija, avtonomnost umetniškega besedila, bralčev kulturni interes, potrebe in obzorje
pisanje zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, zaradi samega sebe oz. za katero od socialnih skupin, ki jim pripadamo
obsesija s pisanjem/skribomanija/grafomanija: bolezenska motivacija, tj. pisanje zaradi pisanja samega
splošnosporazumevalna, leposlovna, strokovna (znanstvena dognanja predstavljajo širši publiki: učbeniki, enciklopedije, leksikoni, slovarji), znanstvena (radovednost pisca), publicistična/novinarska besedila
vzporedno dvojezično objavljanje
raziskovanje in utemeljevanje tem v različnih trendih; raje imamo tiste, ki so nam blizu: relevantnost je subjektivna
pisanje in urejanje besedil je z razvojem strojev lažje, a se ga je še vedno potrebno naučiti
status avtorja v preteklosti: ustvarjalna elita, smetana skupnosti, družbeni ugled, osebno zadovoljstvo
mnogo pravil za nemoteno delovanje soavtorstva; razširjena uporaba licence cc
pot do objave/natisa se ni bistveno spremenila, razen na internetu (uploading)
znanje = javna dobrina; množični um, kolektivna pamet oz. zavest, množična zavest
besedilo = intelektualna lastnina:

zakonodaja copyright oz. avtorske pravice izhaja iz kulture dovoljevanja (permissions culture)
creative commons (cc) izhaja iz svobodne kulture (free culture) in je spremenljiva, avtorska dela v kateremkoli mediju ščiti pred nepooblaščenimm razmnoževanjem in distribuiranjem, nedovoljeno javno izvedbo, predelavo ali objavo

Bralec

oteženo dostopanje do znanja izven šol (plačljivi muzeji, knjigarne itd.) in informacijsko zaprta ter zaščitena področja človeškega delovanja (vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija)
geslo današnjega časa je prosta oz. odprta dostopnost (OA Open Access)
prost dostop vs. prosta vsebina (free content)
javna last in prost dostop; Slavistična revija, Jezik in slovstvo, Primerjalna književnost so vse v prostem dostopu takoj po izidu
nevarnost politične zlorabe osebnih podatkov

Kredibilnost

olajšano objavljanje
uveljavljeni strokovnjaki (javno poznana stališča, "varnost" pred zavajanjem bralcev) vs. mlajši avtorji (učinkovitejši dostop do informacij na spletu, (včasih neupravičena) nezaupljivost publike)

Aktivizem

manipulacija statistike in prikaz sivih področij v sicer črno-belih predstavah aktivistov

Avtorstvo

samozaložbe vs. dokazovanje sposobnosti za pisanje založbam in inštitucijam
"zanesljivost" starejših dokumentov, ker predvidevamo, da so že prestali potrebne kritične presoje vs. površnost piscev in posledice na verodostojnosti

Strokovno recenziranje

= postopek za selekcioniranje informacij od tistih, ki so verodostojne, do tistih, ki niso

avtorji (razprave za objavo v strokovni reviji), referenti (prijava prispevkov na znanstveni konferenci), pisci poglavij v znanstvene zbornike, avtorji znanstvenih monografij, raziskovalci itd.
pogoj: poprava problematičnih mest v skladu s pripombami recenzentov
preprečevanje objave nepreverjenih in nedomišljenih razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov

Pravopis

dvomi v avtorjevo poznavanje pravopisa → dvomi v kredibilnost besedila
največ napak pri ločilih: vezaj, pomišljaj, dolgi pomišljaj + težave s citiranjem
spol se praviloma veže na osebek, tu je določitev osebka dvoumna

Digitalna pismenost

računalnik je nujno potreben za kakršnokoli objavo besedila
končnice v imenih dokumentov:

txt = golo besedilo
doc, docx, rtf, odt = obogateno besedilo
htm ali html = spletno besedilo
pdf = natisljivo besedilo
besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu in še kje nimajo končnic

Navajanje

Čemu sploh citiramo; Prepisovanje

strokovni pisec oz. govorec skorajda ne more brez sklicevanja (namen: biti prepričljivejši)
upi na sprostitev že prostega toka informacij → namesto tega so informacije opredelili kot intelektualno lastnino (pot do proste uporabe: 50 → 70 let po avtorjevi smrti)
plagiat = navajanje oz. povzemanje znanja, brez navedbe vira

Citatna industrija

citation index = bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi 1. dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in 2. identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih
ločeni citatni indeksi za znanstvena področja: Slovenija: Scopus, WoS (Web of Science); mednarodne oznake: naravoslovje - SCI (Science Citation Index), humanistične discipline - SSCI (Social Sciences Citation Index) + AHCI (Arts and Humanities Citation Index)
Google Scholar (citatna podatkovna zbirka, Znanstveno ministrstvo ne upošteva): h-indeks (razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov) in i10-indeks (število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane)
faktor vpliva (IF impact factor) = številka, ki kaže na stopnjo vplivnosti znanstvene revije (sorazmerna z vrednostjo) - primerjava rezultatov le znotraj posamezne discipline; kulturna pristranskost (večina revij je v angleščini)
manipulacija: prisilno citiranje (citiranje prehodnih člankov v isti reviji)
primernejši načini vrednotenja znanstvenega dela: prosta dostopnost objav na internetu pod licenco cc; sprostitev dolžine člankov, slik in prilog; enakopravno upoštevanje podatkovnih zbirk in monografij; upoštevanje citiranja primarnih virov
predlog zamenjave faktorja vpliva z Googlovim algoritmom za rangiranje strani (oz. kombinacija obeh)
PageRank (spletne strani glede na število in kvaliteto povezav)
citatni indeks v okviru Open Citations Project Open Citations Corpus (OCC)
Wikipedija: podatki o strani > podatki o branosti (audience measurement)
slovenske znanstvene revije: Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Phainomena, Traditiones, Slavia Centralis; za posamezna področja še Otrok in knjiga, Sodobnost, Dialogi in tuje razprave: Slovene Studies, Philological studies, Slavia Meridionales, Slavica tergestina, Wiener Slavistisches Jahrbuch

Citatni slogi

glavni citatni stili: APA (psihologija, vzgoja, družbene vede), MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika), AMA (medicina, biologija), čikaški stil (naravoslovje, splošno), wikipedijski stil; drugi: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver itd.
najbolj uporabljana sta MLA (letnico porine takoj za avtorjevo ime, a postane neroden, kadar publikacija nima avtorja) in čikaški stil (prepoznaven po naslovih del v kratkih sklicih)
literarnovedno pisanje: dovolj je, če navedemo najpomembnejše dele bibliografske enote (avtor, naslov) + (glede na vrsto objave) ime spletišča in datum pri spletni objavi; kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi; naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku; naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji; naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku

Tehnika citiranja

citat = navedeno besedilo (ločeno z narekovaji ali postavljen v samostojen, grafično drugačen odstavek) + navedba vira (naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila / kazalka v obliki opombe, kratkega sklica ali neposredne povezave na vir)
opombe = nebibliografski podatki (nekoč literatura, na katero se je skliceval avtor)
Wikipedija: Opombe in Seznam referenc na koncu strani
Nova pisarija: Wikiverza - opombe na koncu, pisna oblika - na dnu strani
kratki sklici se prilagajajo sobesedilu, včasih odstopamo od pravopisa
pred oddajo razprave uredništvu je treba poenotiti sklicevanje v skladu z danimi navodili (uredniško poenotenje) - bolj urejena publikacija
navedke označujemo z: narekovaji; odstavkom / drugačnim črkovnim rezom (ne potrebuje narekovajev); izpuščanjem iz navedkov in vrivanjem svojega teksta vanje || začetek: navedek z veliko začetnico v oglatem oklepaju; konec: končno ločilo zunaj navedka (»[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj me muza obdari.)
navajanje virov v dveh verzijah: navedi oba, a prvi mora biti tiskani
citiranje citatov iz drugih del, kadar prvotni vir ni dosegljiv: ✓ (citiranje naj bo iz primarnih virov, če je le mogoče)|| citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov: ✗
viri = gradivo, ki je predmet raziskave; literatura = teoretični in metodološki pripomočki za raziskavo
pisatelji: zaslon, tiskana objava; študentje (diplomske naloge, magisteriji, doktorati): trdo vezan tisk
strokovni časopisi se selijo na splet (takojšnja in lahka dostopnost); vse cenejše tiskarske storitve → prehod tisk-zaslon ne bo tako hiter
splet - citiranje: citiranje z natančno lokacijo ni mogoče (spletne strani niso oštevilčene) - če je le mogoče, viru dodamo povezavo, a nikoli celotnih URL-jev; pri razporejanjih bibliografskih enot v spletni objavi postavljanje priimka pred ime in abecedno zaporedje avtorjev ni potrebno

Zgledi

COBISS ponuja tri oblike zapisa bibliografskih enot: polni, ISBD, COMARC (preobširni in prenatančni, moteča uporaba ločil - ne ravna se po slovenskem pravopisu)

Knjiga

1. zaslon

Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980. COBISS

2. papir

Tone Svetina. Volčiči. Ljubljana: Borec, 1980.

3. digitalna & tiskana oblika

Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). COBISS Wikivir. Internet Archive.;
Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na Wikiviru in na Archive.org.
Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu.

Knjiga na bralniku

dLib / Wikivir
podatki o natisu: ✓ || podatki o straneh: ✗

1. kratki sklic iz Wikivira

(Kostanjevec 1907).

2. Kindle

Josip Kostanjevec. Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle.

Članek v zborniku

COBISS > zapis o članku, zapis o zborniku

1. primer

Silvija Borovnik. simpozij/sim21/borovnik.pdf Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman? Slovenski roman. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108.

2. članek, dostopen tudi v obliki predavanja na videu

Miran Hladnik. Iz kakšnega testa so slovenski junaki. Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. COBISS Videolectures.net.

Poglavje

enako navajanju članka v zborniku

Joža Mahnič. Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.
Joža Mahnič. Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5. Ljubljana: Slovenska matica, 1964.

Spremna beseda

1. primer

Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. Grenki kruh: Zgodovinski roman. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. COBISS

2. primer nenaslovljene urednikove spremne besede na zavihku romana

Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. Nioba. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. COBISS

Razprava v reviji

1. primer

Urška Perenič. Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov. Slavistična revija 60/3 (2012). 365–82. COBISS
Klemen Lah. Cankarjevo priznanje – s poti. JiS 57/1–2 (2012). 61–73. COBISS

2. na dLib

Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. COBISS dLib

3. v tisku

Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu.

Članek v časniku

dnevni časopis - letnik in številka: ✗
datum (brez ločil pred datumon), stran
vrstni red: Avtor. Nadnaslov: Podnaslov datum COBISS

Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. Delo: Književni listi 20. 8. 1998. 13. COBISS

Članek na dLibu

dve vrsti zapisov: na posamično avtorsko objavo, ki imajo urejene metapodatke; na celo številko v časopisu

1. primer članka s svojimi metapodatki:

Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. Dom in svet 34/1–2 (1921). 28–30. COBISS dLib

Enciklopedijsko geslo

običajno viri brez urejenih metapodatkov, večinoma ni v Cobissu / na dLibu
sklicevanje zunaj Wikipedije: Navedba članka > APA, MLA, MHRA, Chicago, CSE, Bluebook itd.
datum pri citiranju znotraj wikijev ni potreben (čas nastanka je prikazan v zgodovini strani), avtorstva prav tako ne navajamo (običajno več in se spreminjajo)

naslov gesla, spletišče, datum
Planinska povest. Wikipedija 10. 1. 2012.
Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012.
Planinska povest. Wikipedija 10. januar 2012.

biografski članki: portal Slovenska biografija (ureja ZRC SAZU)
naslovi gesel: velika začetnica le v seznamih literature (ali samodejno); mala začetnica v linkih vzdolž besedila

Anton Slodnjak. Levstik, Fran (1831–1887). Slovenska biografija.

Forum

tiskana oblika: podatek splet / na spletu

Katja 10. Re: Kresnik 2013. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012.
Marko Juvan. Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«. SlovLit 10. jan. 2013.

Spletni tečaj

opis predavanj > izvajalec tečaja

J. Simon Rofe in Yenn Lee. Understanding Research Methods [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014.

Blog

Marko Crnkovič. 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.

Članek na spletišču

strokovni članki, objavljeni le na spletu, so redki - med viri je treba dodati natisnjene verzije
imena spletišč so v virih obvezna (če ni očitno, da je na spletu, dodamo splet / na spletu)
linki: ✗; povezave: ✓

Iztok Snoj. Vlado H.: Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007.
Samo Rugelj. Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti. Planet Siol.net 5. feb. 2014.
ANKA. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014. (ne poznamo natančno avtorja, ni naslova za ta prispevek, zato je v oglatem oklepaju na kratko napisano, za kaj se gre)

Zapis v podatkovni zbirki

Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012.

Diplomska naloga

1. sklicevanje na vse zadetke iskanja

Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950–2008: ivan potrč (19). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.

2. primer

Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992.

če se oznaka "Diplomsko delo" nahaja na platnicah diplomskega dela (na fizičnem izvodu), oklepaji niso potrebni

3. mentor, mesto hrambe

Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL.

Prosojnice, video predavanja, animacija

podatek o lokaciji prosojnic; povezavi dodamo ppt / pptx / prosojnice ipd.

Miran Hladnik. Oviralci prostega dostopa. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx
András Kornai. Language Death in the Digital Age. META-FORUM 2012 – A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj jun. 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. Prosojnice.
Anubis Animation (Ancient Egypt). Youtube 21. maja 2012.

Zemljevid

avtorjev in urednikov ne navajamo (zemljevid = produkt državnega ali komercialnega kolektivnega dela)
sklic direktno pod zemljevidom

Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014.
Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014.
Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014.
Mauser, Karel. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ortofoto. Ogled 5. feb. 2014.

Fotografija

neposredno pod fotografijo; zaporedna številka (Slika 1) pred virom (Wikiji slik ne številčijo samodejno)
izpusti avtorja (sploh, če je vzdevek), razen če gre za avtorski umetniški dosežek - oblika foto tainta
na enak način navajamo tudi vire tabel / grafov ipd.
objavljanje na slovenski Wikipediji: lastne slike, slike v javni lasti (freeware - Flicker, Instagram, Panorami, Wikimedia itd.)

Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012.
Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012.
Slika 8: Andrej Trost. Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect. Atlas Austriacus: Österreichischer Reichskreis: Krain 2. Bakrorez, med 1660 in 1673. Kartensammlung Moll.

Risba

če je potreba po opisu risbe, to navedemo v oglatem oklepaju po naslovu

Slika 13: Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014.

Glasbeno delo

slovenimo naslove del

Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen.

Radijska, televizijska oddaja in film

avtor oddaje = urednik / novinar; novinarjevo ime namesto urednikovega le, ko je novinar v ospredju
urednik; naslov oddaje; mesto in datum predvajanja; spletna lokacija, na kateri je oddaja arhivirana

1. primer

Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC.

2. navajanje filma z režiserjem na prvem mestu

Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932.
ime režiserja izpustimo, če filmi niso prepoznavno avtorski (napišemo med ostalimi sodelavci za naslovom)

če je potrebno pojasnilo za vrsto dela, za piko dopišemo Film / Radijska oddaja / TV oddaja, za imeni pa v oklepaju režiser / urednik / novinar

Napake pri citiranju

nepoznavanje temeljnih referenc
poznavanje referenc zgolj v enem jeziku
vključevanje znancev med reference, čeprav za temo niso (dovolj) relevantni
nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo
samocitiranje
citiranje zaradi citiranja samega
navajanje http-jev je popolnoma odveč - URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij
navajanje samo http-jev brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu
za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji
navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča

Navajanje na Wikipediji

med viri se ne navaja drugih člankov z Wikipedije, ampak se nanje sklicujemo v obliki linkov
poudarjena je prepoved lastnega raziskovanja oziroma sklicevanja nanj
Wikipedija nima posebnega stila citiranja, ampak je odprta za vse mogoče sloge (morajo biti znotraj posameznega članka) poenoteni.

Žanri

vsakdanji sporazumevalni, publicistični, umetnostni in strokovni/znanstveni - meje niso točno določene
znanstveno (temeljno, izvirno, uporabno, pregledno) VS strokovno (ne dosega kriterijev znanstvenega) VS poljudoznanstveno (popularizacija in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj)
znanstveni prispevki: prispevki iz konferenc, poglavja v monografijah, gesla v slovarju, strokovne ocene, univerzitetni učbeniki, učno gradivo, diplome, magisteriji, disertacije itd.; humanistika: monografske publikacije (=inovativna znanstvena dela)
Wikipedija: 30k+ znakov / 4400+ besed = zaželene in odlikovane ter najvišje ocenjene wikipedijske strani
žanri, ki imajo status strokovnega pisanja: podatkovna zbirka; poročilo o dogodku; povzetek; članek; kritika (strokovna ocena); enciklopedijsko geslo; esej; predavanje (prosojnice); kritična izdaja (uredništvo, redakcija); učbenik; priročnik; navodila (tutorial); razprave (navadne, pregledne znanstvene in izvirne znanstvene); strokovna recenzija

Šolsko pisanje

žanri šolskega strokovnega pisanja: referat; esej; diplomska naloga
glavni namen: izpolniti študijske obveznosti za oceno / naziv
strokovno / znanstveno pisanje = predmet začne določati kompizicijo razprave

Popravljanje

optimalno branje in citiranje zahtevata urejena besedila
rdeči svinčnik → funkcija sledi spremembam
uredništvo = kompleksnejši popravki besedil pred objavo → pogoji za objavo besedila → šele, ko besedilo ustreza pogojem, lahko nadaljuje v lekturo in korekturo
lektoriranje (lektura) vs. korigiranje (korektura)

1. lektoriranje = popravljanje besedila drugega avtorja (pravopis, slog)

ang. copy editing → urednik; brez vsebinskega posega v delo
nekoč so jezikovno primernost določali literarni programi; mnogi avtorji niso obvladali jezika
licentia poetica (upravičenost sloga) → pri znanstvenih besedilih je slog drugotnega pomena, saj je cilj jasnost besedila

2. korigiranje = odpravljanje tehničnih napak v besedilu

popravljanje zatipkanin in nejasnosti ob spremembi medija
Wikivir: primerjava fotografije besedila s tekstom (program OCR) → popravimo morebitne napake, da tekst čim bolj približamo izvirniku

Komunikacija v stroki

E-pošta

1961, MIT → globalna uporaba v 80-tih letih
vrstice: Za: (To:) - poštni naslov naslovnika / Kp: (Cc:, 'kopija') - pošiljanje v vednost / Skp: (Bcc:, 'skrita kopija') - skrit seznam prejemnikov
začetek komunikacije (strokovne zadeve):

forum: Dragi kolegi, Spoštovani kolegi
nagovor starejšega: Spoštovani + naziv
nevtralno: Spoštovani/Dragi
vrstniki v stroki (zasebno) → poimensko naslavljanje
ločili: , / ! (vpliv na začetnico v jedru besedila)
nagovor se lahko izpusti pri redni korespondenci

zaključek: Lepo vas/te pozdravljam, S spoštovanjem
podpis: ime + priimek
imena dokumentov: kratka, pomenljiva, enolična

Socialna omrežja

= načini družbene komunikacije v informacijski družbi

splet 2.0: enosmerna → dvosmerna komunikacija (uporabnik = producent informacij)
CSCW (Computer-Supported Cooperative Work): socialna omrežja = skupnost kooperativnosti
širok nabor funkcij: komunikacija, deljenje vsebin, širjenje informacij in znanja

Zagovor

→ seminarske, diplomske, magistrske naloge, doktorata = status iniciacijskega obreda v akademski svet

natančna pravila za izbiro teme, prijavo, izbiro mentorja

Literarna kritika

značilna za demokratično družbo
presek publicistike in znanosti
subjektivnost (≠ reklamno pisanje - ni kritično), polemika, vpliv časa
literarna kritika: status publicističnega besedila; v rubrikah dnevnega tiska in literarno-kulturnih revijah
strokovna kritika: status strokovnega besedila (če je poglobljena); v strokovnih revijah

Enciklopedični članek

od preostanka strokovnih besedil se loči po jedrnatosti: ni anekdotičnosti, prepodrobnih informacij, ponavljanj ali retoričnih figur, ki ne prispevajo k posredovanju informacij
biografski članek (kriteriji): pojava imena v drugih enciklopedičnih geslih, uvrstitev na raznih seznamih
podatki o knjigah so v infopolju knjiga

Učbenik

dialoškost, spodbujanje interaktivnosti; privlačna tipografija; poenostavljanje: definicije, naštevalni nizi; povzemanje in ponavljanje
skupinsko avtorstvo in povezovanje učbenikov v serije
obvezno gradivo → veliki zaslužki založb in brezizhoden položaj za starše → rešitev: prosto dostopni elektronski učbeniki (cc)
pomanjkljivost in vprašljivost učbenikov: ni ravnanja po ciljni publiki, pretirana podobnost z znanstveno monografijo; poudarek na faktološki plati znanja; stereotipni izrazi, koncepti, šolske fraze

Strokovni blog

ang. weblog (spletni dnevnik → spletnik), 1997-
WordPress, Google Blogger, Blogos
anonimnost, narcizem, specifičen slog, obsedenost z medijem + izogibanje intenzivni argumentaciji, citiranju in recenziranju
izmenjava neobjavljenih znanstvenih spoznanj, dialog med znanstveniki
strokovna raba: področni blog, osebni blog humanista/raziskovalca/pedagoga
večja povezanost in živost znanstvene skupnosti

Spletni forum

ang. internet forum → orodje za konstruiranje in vzdrževanje strokovne (znanstvene) skupnosti
tradicija elektronske oglasne deske (bulletin board system) oziroma poštnega seznama (electronic mailing list)
funkcija arhiviranje (≠ klepetalniki)
regulacija: omejen dostop (registracija), nadzor moderatorja/administratorja
Humanist (1987): oblika poštnega seznama
SlovLit (1999) = osrednja informacijska točka za področje literarne zgodovine in jezikoslovja

Slog

spreminjanje temeljnega pisnega standarda → estetika izgleda besedila na zaslonu pridobiva na pomembnosti

Sestavni deli

(predvsem) eksperimentalne vede: shema IMRAD/UMRIS
avtorjevo ime + (akademska) inštitucija
naslov (in podnaslov):

jedrnat, jasen, stvaren; pravopisno brezhiben; brez krajšav, ni v obliki stavka/vprašanja
podnaslov: ločen z dvopičjem; začetek: mala začetnica; brez ponavljanja izrazov iz naslova
UD klasifikacija

izvleček: glava članka, kratek povzetek (do 10 vrstic) → predmet raziskave, metode, rezultati, sklepi/implikacije
kategorizacija področja → ključne besede: pogosti in terminološko smiselni izrazi
povezave = oblika sklicevanja (nadomestijo kazala)

tekst vs. hipertekst: klikljivost
desni klik > meni > vnos hiperpovezave > vnos spletne lokacije
Wiki: dvojni oglati oklepaj za povezave znotraj wikijev; enojni za zunanje povezave

kazalo: večinoma avtomatično; čim bolj pregledno (členitev obravnavane snovi)
telo besedila: uvod, teorija, gradivo, analiza, sklep
literatura in priloge (slike, grafikoni, opombe)

Napake

gostobesednost (balast, ki ne doprinese k prenosu informacij) → tudi, še, takratni, poleg tega, nato, izpostaviti, poudariti, predvsem, večinoma, običajno, nedvomno, razmeroma, relativno, okrog, razni, specifičen
nerazumljivost (zapletanje preprostega → slogovna napaka)
pomanjkanje konteksta (besedilo ni koherentno): cilj = postaviti informacije v smiselen kontekst (pazi na pretirano posploševanje!) → že, šele, celó, samó
manierizem (nenavezovanje stavkov med seboj): izogibanje retoriki (naj ne bo v ospredju), papirnatim izrazom in arhaizmom (zategadelj, nemara, bržkone, tolikanj)
slogovna ubornost (neprestano ponavljanje izrazov) → Iz pregleda/grafikona vidimo/razberemo, da ...; predstavnik, predstavljati
pristranskost: nedolžna (pretirana ljubezen pisca do teme) in nevarna (ideologija → ironija, gnev)
terminologizacija (termini = pogoj za vplivnost in potencialno inštitualizacijo): poimenovanja so stvar družbenega dogovora in prakse (spreminjanje s časom), ignoranca terminologije! (dramski/dramatski/dramatični)
spol in število: uporaba množine ali pretvorba v sedanjik v izogib uporabi spola; majestetični plural = znanstvena množina, ki deluje potujevalno in objektivizirajoče
mentalno brambovstvo in servilnost (izbira virov in izrazja → občutljivo razmerje med domačin in tujim)

Govorna prezentacija

≠ retorika (zapisana podlaga)

status objave: posnetek, hramba in zapis v Cobiss
dolgočasnost, monotono branje člankov vs. pretirano iskanje pozornosti z retoričnimi prijemi
zapis imen in naslovov; grafični prikazi → težave pri prenosu informacij
prosojnice (seznamsko povzamejo besedilo, vzdržijo rdečo nit predavanja): PowerPoint, Google Slides, Prezi

Vizualizacija

popestritev informacij; pegagoški in popularizacijski interes
civilizacijski zasuk: verbalno → slikovno sporočanje

1. fotografija

razmah: digitalizacija in splošna dostopnost
strogo individualno avtorstvo
dovoljeno objavljanje:

umetnine: 70 let po avtorjevi smrti
platnice knjig
izjeme pri objavljanju fotografij arhitekture, kiparstva in slikarstva v državah, kjer avtor lahko privoli / oznaka FOP (freedom of panorama)
pridobivanje reprezentativnih fotografij avtorjev/umetnikov → ni proste dostopnosti
free culture movement = grožnja profesionalnim fotografom, ki se oklepajo avtorskih pravic

2. infografika = infomacijska grafika

oblika vizualizacije podatkov, informacij in znanja → izrabi človekovo sposobnost hitrejšega dojemanja in pomnenja ob vizualni prezentaciji
tabele = razporeditev podatkov v celicah
grafikoni (chart) = histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa, graf funkcije vs. diagram (graph) = časovni, drevesni (dendogram), omrežni, organizacijski, flowchart, genealoški, Vennov (potrebna je legenda; druge vrste so še kartogram, shema, piktogram)
zemljevidi: interaktivne karte na spletu (Geopedija); Projekt Prostor slovenske literarne kulture (ZRC SAZU) → geografski informacijski sistemi (Geopedija, Google Earth, Google Maps, Street View)
besedni oblak: Wordle, Voyant tools

Iskanje

razvoj iskalnikov → strmo naraščanje količine informacij
številske identifikacije: razločevanje med avtorji
ORCID (izdaja digitalno / mednarodno standardno identifikacijo; 16-mestna koda) → pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo
ISBN (identifikacija knjižnih objav): 13-mestna številka (jezik - založba - 3 cifre znotraj založbe - kontrolna cifra)
ISSN (identifikacija periodike): 8-mestna številka
DOI (identifikacija spletnih objav)
Wikimedija: normativna kontrola = povezovanje gesel s knjižničnimi in kataloškimi sistemi (CONOR, VIAF, ORCID, OVL)

UDK

= univerzalna decimalna klasifikacija

pravilna umeščenost objave na določeno strokovno področje
slovenska književnost: začetna številka 886.3

0 - znanost in znanje, organizacije, informacije, dokumentacija, bibliotekarstvo, institucije, publikacije 1 - filozofija, psihologija 2 - teologija, verstva 3 - družbene vede, politika, ekonomija, pravo, izobraževanje 5 - matematika, naravoslovje 6 - uporabne znanosti, medicina, tehnika 7 - umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport 8 - jezik, književnost 9 - geografija, biografija, zgodovina

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije: 7 raziskovalnih področij: naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika (literarna veda = 6.07), interdisciplinarne raziskave
evropska klasifikacija raziskovalnih dejavnosti (CERIF - CERCS): humanistične vede, družboslovje, naravoslovno-matematične vede, biomedicinske, tehnološke vede
klasifikacija FOS 2007 (Fields of Science): 47 področij → literarna področja: klasika; literarna teorija in kritika; literarni pregledi; književnost; afriška, avstralska in kanadska književnost; ameriška književnost; književnost Britanskega otočja; nemška, nizozemska in skandinavska književnost; romanska književnost; slovanska književnost; poezija
enciklopedične klasifikacije: znanost = družboslovje + naravoslovje

DOI

= Digital Object Identifier

standard za označevanje spletnih objav → lažji in trajnejši dostop do znanstvenih podatkov; prispevek k večji vidnosti le-teh
humanistika: registracijski agenciji mEDRA in CrossRef

COBISS ID

= številka za identifikacijo publikacij v Sloveniji

osebne bibliografije raziskovalcev s povezavo na SICRIS
bibliografije serijskih publikacij, povezavo na podatke o citiranosti slovenskih raziskovalcev na Web of Science in Scopus
seznam najbolj branih knjig
baza podatkov z letno statistiko izposoje (knjižnično nadomestilo)

Podatki in podatkovne zbirke

podatek = dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša
nekateri se zavzemajo za uporabo besede zajemek (capta; produkcija in reprezentacija znanja v humanistiki)
2 vrsti informacij: dokumenti (fizična reprezentacija) in podatki (osnovni elementi informacije)
število javno dostopnih podatkov narašča

Seznami

= razločno in pregledno naštevanje serije elementov

Wikiji: oštevilčeni in neoštevilčeni seznami
Wikipedija: razvrščanje gesel v sezname prek kategoriziranja

Digitalna humanistika

znanost + humanistika
nova veda kulturomika = področje raziskovanja, ki se ukvarja s kvantitativno analizo kulture s pomočjo podatkov o pogostnosti rabe besed ali besednih zvez v določenem prostoru in časovnem preseku → Google Ngram Viewer (statistična obdelava digitaliziranih knjig in dinamika kulturnih pojavov)
sodobna digitalnohumanistična polemika: prost dostop do objav (open access publishing); dosegljivost 24/7; javno recenziranje (peer review)
programska orodja, prispevki, blogi, publikacije → nagrade
globalna povezanost med digitalnimi humanisti → ADHO (Evropa: EADH; Slovenija: sodelovanje v mednarodnih projektih - DARIAH, CLARIN)
raziskovalne dejavnosti:

zajem (data mining): digitalizacija, optično prepoznavanje (OCR), uporaba urejevalnikov, pretvarjanje med digitalnimi formati, programiranje in izdelava spletnih strani, iskanje informacij, izdelava seznamov
obogatitev: metapodatki, encoding (dodajanje podatkov o strukturi besedila), anotiranje (dodajanje komentarjev), modeliranje, urejanje, kartografiranje
analiza (luščenje informacij/struktur/vzorcev iz podatkov): stilometrija, modeliranje tem, analiza socialnih omrežij in čustvenega odziva, vizualizacija, pridobivanje podatkov (information retrieval), strojno učenje, medbesedilna in statistična analiza, prepoznavanje vzorcev (pattern recognition)
interpretacija: kontekstualizacija, modeliranje, povzemanje in konceptualiziranje
razpečevanje in hranjenje: publiciranje, identifikacija (DOI), urejanje dostopa (OA), razporejanje, bibliografska manipulacija za potrebe citiranja, arhiviranje in licenciranje
kolaboracija: komunikacija, sharing, komentiranje, crowdsourcing
metadejavnosti: propagiranje principov, strokovno ocenjevanje, poučevanje, sodelovanje oz. vodenje projektov, obveščanje, financiranje, teoretiziranje itd.

Slovenija: faza oblikovanja spletnih slovarjev in besedilnih korpusov

digitalizacija vsebin: dLib (Digitalna knjižnica Slovenije), Slovenska leposlovna klasika (študentski projekt na Wikiviru)
Slovensko leposlovje na spletu (2010) → zbirka; popis digitaliziranih vsebin
3. faza: pisanje Wikipedijskih gesel, geolociranje kulturnih faktov na Geopediji, priročniki za Wikiknjige, fakultetni seminarji, projekti na Wikiverzi

Empirične metode

→ opazovanje dejstev in čutnih izkušenj

eksperimentiranje in opazovanje → materialni dokazi
merjenje podatkov → preverljivost meritev!
nehumanistične vede, informacijske in komunikacijske tehnologije, jezikoslovje, tržne raziskave knjig, pozitivistični pristopi v literarni vedi → raziskovalne metode
Cobiss, Nova beseda, Gigafida, SSKJ (Fran), Slovenski biografski leksikon, Geopedija, Sicris

Slovarček

SSKJ

amalgamirati = združiti, spojiti se
angažiranost = zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost
angažma = angažiranost
frata = poseka, krčevina
kontinuiran = nepretrgan, neprekinjen
manierizem = umetnostni slog med renesanso in barokom
paradigma = vzorec, primer
recenzent = ocenjevalec
referent = kdor ima, pripravi referat; predavatelj, poročevalec
repozitorij = prostor na strežniku za shranjevanje in dostopanje do dokumentov, datotek
servilnost = lastnost, značilnost servilnega človeka (servilen = kdor si s pretirano uslužnostjo, vdanostjo prizadeva pridobiti naklonjenost nadrejenih; hlapčevski, klečeplazen)
ubornost = revnost, siromašnost