Uporabnik:Laura Štravs

Domače naloge

1. domača naloga: Ob prelistavanju Slavistične revije

Prvi vtis Slavistične revije je bil nekoliko drugačen kot pri drugih revijah. Pri prelistavanju sem zasledila ogromno člankov, večina v slovenskem jeziku, nekaj v hrvaščini, nekaj pa kar v cirilici. Menim, da je rdeča barva, še posebej za platnice tvegana barva (mogoče preveč dramatična). Lahko te v trenutku odbije, saj se ti zdi preveč vpadajoča, ali pa te ravno to privlači.

Še nekaj o Slavistični reviji: - izdaja Slavistično društvo Slovenije - najdemo tudi na dLibu - strokovni članki s področja jezikoslovja in literarnih ved

Članek

Igor Saksida. Čas Rojstva. Praznik otrok. Z duš slepota odhaja. Otroštvo v poeziji Toneta Pavčka Slavistična revija 45/3-4 (1997). 489-511

O članku

Mladinska in nemladinska poezija T. Pavčka sta medsebojno tesno povezani in pogojeni podvrsti. Sprva je za obe značilno vračanje k novoromantičnemu poetiškemu izročilu, kasneje je otroštvo v nemladinski poeziji možnost za preseganje "molka", simbol življenjske radosti, skrivnosti in videnja, kasneje le še spomin. Vzporedno s temi funkcijskimi premiki se je preoblikovala tudi motivno-tematska struktura mladinske poezije. (Saksida 1997, 489)

Vtis

Zanimivo je prebirati članke, ki ti čisto nepričakovano razširijo obzorja. Besedilo me je opomnilo na stvari, ki sem jih nekoč že vedela, pa sem jih malo pozabila, hkrati pa sem se naučila tudi marsikaj novega.

Citat

V literarni vedi (zgodovini in teoriji), posebej pa še v interpretaciji poezije, se v vseh osrednjih zapisih pojavljata misel oz. metoda, da je potrebno mladinsko poezijo »brati« v njeni povezanosti z nemladinsko ustvarjalnostjo. (Saksida 1997, 490)

O avtorju

Igor Saksida, slovenski literarni zgodovinar,* 16. april 1965, Nova Gorica

Na Filozofski fakulteti je diplomiral leta 1990 (slovenski jezik s književnostjo, primerjalna književnost) in za svoje delo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Leta 1991 je bil izvoljen v naziv asistenta, leta 1992 je zagovarjal magistrsko delo z naslovom Komunikacijski modeli v slovenski mladinski poeziji. Leta 1996 je zagovarjal doktorsko disertacijo Umeščenost mladinske dramatike v slovensko književnost. Ukvarja se z mladinsko književnostjo in didaktiko književnosti; sestavil je besedila za slovensko književnost od 2. do 6. razreda osnovne šole ter objavil več priročnikov in drugih literarnozgodovinskih del. Znanstvene in strokovne članke objavlja tudi v tujih revijah in zbornikih.

Slog

Članek je pregleden, sistematično sestavljen s poglavji. Podprt je z literaturo. Jezik je objektiven in razumljiv.

Razumljivost

Članek je razumljiv in sledljiv, ga pa moraš brati skoncentrirano, sicer se z lahkoto izgubiš.

2. domača naloga: Jezik in slovstvo

Jezik in slovstvo je slovenistična revija, ki izhaja že od leta 1995 in ima sedež na Filozofski fakulteti UL. Izhaja do 4x letno v tiskani in spletni obliki.

Analiza slovenskih izdaj slikanic Svinjski pastir Hansa Christiana Andersena z različnimi ilustratorji

Andreja Dvornik. Analiza slovenskih izdaj slikanic Svinjski pastir Hansa Christiana Andersena z različnimi ilustratorji. Jezik in slovstvo. 1/2021. 89–102.

Članek predstavi analize izdaj slikanic pravljice Andersena Svinjski pastir v slovenskem jeziku. Slikanica je izšla v enajstih izdajah, ilustracije Marije Lucije Stupice pa so slovenskemu bralcu najbližje. Ilustratorka je namreč naslikala rastline, ki so nam poznane (hrast, buče), s tem pa je bralcu omogočila, da lahko razbere čas dogajanja – od pomladi do jeseni.

Avtorica pride do ugotovitve, da ilustracije načeloma le dodatno poudarijo pomen besedila in da so bolj kot prevajalci na vsebino slikanic vplivali ilustratorji.

3. domača naloga: Janko Glazer: Ciproš

Ko ciproš zacveti,

so naše frate rdeče:

tako iz rane speče

kdaj se pokaže kri.

Kjer rastel, zelenel

je gozd dreves košatih

in ptic v njem – nád krilatih –

je zbor brezskrben pel;

kjer búčal je vihar

skoz veje in vrhove

in poln moči njegove

bil svet je, vsaka stvar –:

tam frata zdaj leži;

le ciproš cvete rdeče:

kakor iz rane speče

pokaže zdaj se kri.

Avtor

Janko Glazer, slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik, * 21. marec 1893, Ruše, † 2. februar 1975, Ruše.

Glazer je študiral slovenistiko in germanistiko v Gradcu, na Dunaju, v Zagrebu ter v Ljubljani, kjer je leta 1922 diplomiral. Poučeval je na gimnaziji, bil knjižničar in kasneje tudi ravnatelj knjižnice. Po njem so poimenovane mariborske kulturne nagrade. Leta 1968 je prejel Prešernovo nagrado.

Objave

Pesem Ciproš je bila objavljena v delu Pesmi in napisi leta 1953, ki je doživelo še en ponatis in elektronsko izdajo. Leta 2014 so pesem natisnili v Antologiji mariborskih pesnikov (izbral in uredil Robert Titan Felix) pri založbi Aristej.

Tema

Delo je nastalo v spominu na umrlega sina leta 1945. Svojo bolečino in rane, predstavi s simboliko ciproša, ki ga povezuje s krvjo in ranami. Gre za lirsko izpoved bolečine skozi impresijo iz narave.

Uporaba in odmev

Pesem je novembra 2015 doživela bralno uprizoritev, pod naslovom Ko ciproš zacveti. Uprizoritev se je zgodila v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru ([1]).

Ozadje

Ozadje nastanka pesmi je Glazer eksplicitno pojasnil v Planinskem vestniku, kjer razlaga tudi nepravilno razumevanje besede ciproš kot cipreso (1996: 63): " Ciproš, ki s svojim rdečim cvetjem spominja na kri, je v pesmi simbol: spomin na sina, ki je padel in je ostala po njem samo še skrita rana - kakor posekajo gozd in na njegovem mestu vzcveti samo še ciproš, rdeč kot kri. Ta vzporednost je osnova pesmi, iz nje je pesem nastala, brez nje bi je sploh ne bilo."

Viri

Vsi viri so bili uporabljeni 23. 8. 2021

Janko Glazer: Ciproš. kamra 18. 4. 2016.

Ko ciproš zacveti. sng-mb

Janko Glazer. O ciprošu, o fratah in še o čem: Malo jezikovnega kramljanja s Pohorja. Planinski vestnik 67/2 (1967). 62 - 66.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Janko_Glazer. Wikipedia.

4. domača naloga: SlovLit

Iščem leto 1997 in ga ne najdem. Iščem, iščem… nakar zagledam, da so v tem arhivu zbrana sporočila šele od 1999 naprej. Po kratkem premisleku, se odločim, da poskusim srečo za svoj 20. rojstni dan.

26. 1. 2017 – na ta dan je Maja Đukanović poslala vabilo. Filološka fakulteta Univerze v Beogradu vabi na znanstveno konferenco Kultura in/ali znanost, od 1. do 3. junija 2017.

5. domača naloga: Simona Škrabec

Simona Škrabec, slovenska literarna zgodovinarka, pisateljica, prevajalka in esejistka, * 15. september 1968, Ljubljana, Slovenija.

Diplomirala je iz nemškega jezika in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 1992 se je preselila v Barcelono, kjer živi in dela. Leta 2002 je doktorirala na Barcelonski avtonomni univerzi.

Škrabčeva je prevedla številna dela iz katalonščine ter španščine v slovenščino in obratno. Prevaja tudi iz srbščine. Objavila je številne eseje v katalonskem revijalnem tisku in velja za ambasadorko srednjeevropske literature in kulture v Španiji. 2020 je prejela Lavrinovo diplomo.

Vračam se iz gozda z obarvanimi rokavi

Gre za prvenec Simone Škrabec, sicer v Barceloni živeče slovenske prevajalke in aktivistke za prevajalske pravice. Poleg znanja sedmih jezikov, je doštudirala tudi literarno zgodovino, iz njenih zanimanj so doslej nastajali eseji, pesmi, kratke zgodbe. Ob branju izvemo, da gre za neutrudno svetovno popotnico. Pred nami so utrinki s potovanj ali prihodov domov, ko se na kratko ustali.

6. domača naloga: Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev

Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je osrednja znanstvenokritično urejena knjižna zbirka slovenske leposlovne klasike. Poglavitno merilo za uvrstitev v zbirko je kanoniziranost avtorja.

Zbirka je začela izhajati leta 1946 pod vodstvom Antona Ocvirka, v 60 letih izhajanja je bilo natisnjenih blizu 250 knjig 39 avtorjev in ducat monografij o njih. Pobudnik zbirke je bil Ivan Prijatelj, ki je z izdajama Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja podal vzorec takšnega uredništva. Po Ocvirkovi smrti leta 1980 je urejanje prevzel France Bernik.

- Zbirko sestavljajo opusi vseh umetniško pomembnih pesnikov in pisateljev od Vodnika dalje.

- Ne zajema naj samo leposlovja, marveč tudi članke, študije, podlistke in korespondenco.

- Namesto uvodov naj besedila spremljajo opombe, ki podajajo genezo posameznih del, vire in dokumente, ki so sodelovali pri nastanku umetnin, variante besedil in njihovo recepcijo.

- Besedila naj bodo natisnjena v zadnji avtorjevi redakciji brez uredniških sprememb, modernizira naj se le pravopis. Popravile naj bi se samo tiste pomote, ki so nastale pri nepazljivosti avtorjev ali v tiskarni. To načelo ne dopušča poseganja v stil avtorja.

- Zaključene avtorske opuse dopolnjujejo monografije o avtorjih, ki niso samo življenjepisi, marveč študije o pisateljevem značaju in razvoju, o dobi in njenih značilnih političnih in socialnih potezah ter odnosu pisatelja do nje.

Avtorji: Josip Jurčič, Janez Trdina, Srečko Kosovel, Anton Aškerc, Janko Kersnik, Simon Gregorčič, Fran Levstik, Dragotin Kette, Anton Tomaž Linhart, Ivan Tavčar, Josip Stritar, Josip Murn, Oton Zupančič, Janez Mencinger, Prežihov Voranc, France Prešeren, Ivan Cankar, Slavko Grum, Simon Jenko, Valentin Vodnik, Anton Slodnjak...

Žensko populacijo predstavlja samo Zofka Kveder s tremi deli (pisala je pripovedno prozo in dramska dela).

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zbrana_dela_slovenskih_pesnikov_in_pisateljev. Wikipedija. 25. 8. 2021

7. domača naloga: Literarni leksikon

Literarni leksikon je zbirka monografskih študij o glavnih vprašanjih literarne vede. Od leta 1979 do 2001 je izhajal na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede v sodelovanju z DZS. Njeno nadaljevanje je zbirka Studia litteraria, ki še izhaja.

Odločilno pobudo za nastanek Literarnega leksikona je sredi šestdesetih let dal akademik Anton Ocvirk. Zasnoval je edicijo, sestavil geslovnik in zbral sodelavce. Leksikon si je zamislil kot znanstveno delo, namenjeno širši problemski obravnavi osrednjih strokovnih vprašanj.

Literarni leksikon sestavljajo samostojne študije, ki so izhajale v tematsko zaokroženih zvezkih. Prvi zvezki (številke 1–5) so izšli na začetku leta 1979 (z letnico 1978). Prvih deset je uredil Anton Ocvirk, po njegovi smrti pa je z enajstim zvezkom skrb za Leksikon prevzel uredniški kolegij, sestavljen iz sodelavcev literarnoteoretične sekcije Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede. Kolegij je izbiral avtorje posameznih študij, usklajeval njihovo delo z zahtevami celotne edicije, sproti spremljal in usmerjal potek njihovih raziskav in pisanje študij, pregledoval, ocenjeval in dopolnjeval izdelane rokopise, jih pripravljal za tisk, vzdrževal zvezo z založnikom, skrbel za korekture in spremljal vsako študijo do izida. Avtorji so bili specialisti vsak za svoje področje, toda kljub temu je zahtevala priprava in izdaja vsakega zvezka več let dela. Izdanih je bilo 46 zvezkov in zbirka je bila okvirno zaključena leta 2001.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Literarni_leksikon. Wikipedija. 26. 8. 20221

Ob Novi pisariji

Uvod

• nadaljuje in dopolnjuje literarnovednega priročnika Praktični spisovnik
• spremembe (prehod od papirja na zaslon)
• naslov ≠ Nova pismenost
• pismenost pomenila slovnico, danes znanje branja in pisanja
• ˝nova˝namiguje na t. i. nove medije (tesna povezava s tradicionalnimi oblikami)
• wikimedijina spletišča, z izjemo wikivira, so namenjena gojenju skupinskega avtorstva
• wikiknjige = proces (˝rastoča knjiga˝)

Kam z avtorjem

• odgovoren za nastanek knjige je (glavni avtor) Miran Hladnik

Prešernova Nova pisarija

• satirična pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija

Pismenost

• definicija pismenosti (obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo)
• pomembnost pismenosti je zelo velika (včasih privilegij manjšine, danes pa je delež pismenih narastel do približno 100%)
• razlike med mladino in starejšo generacijo
• pismenosti je več (glasbena, kartografska, računalniška,...)
• šolarji slabi v bralni pismenosti, a nadpovprečno dobri v e-pismenosti

Informacijska družba

• ime za socialno paradigmo današnjega časa, ki nadomešča starejšo industrijsko družbo
• pozitivne in negativne strani tiskanih in elektronskih knjig

Wikiji

• Wikimedia
• dostopnost, voluntarizem, kooperativnost, tesnejši stik z realnostjo
• wikiji=žargonski izraz za skupek spletišč
• 16. stol. - biblija v nacionalnem jeziku, konec 20. stol. - gesla na Wikipediji
• večje ko je število jezikov, več je kulturnih izbir, večje so možnosti za preživetje v tem času
• slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002 in je 2016 presegla 150.000 gesel
• avtoriteta je na Wikipediji razumljena kot ovira kreativnosti posameznika in njegovi svobodi, uveljavljanje avtorstva pa kot stvar ega in želje po honorarju
• dokumenti na Wikipediji vzbujajo upe na daljšo trajnost
• wikipedijo in sestrska spletišča je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij
• ljudje so radi informirani in Wikipedija je vstopna točka v svet informacij. Wikipedija je nekakšen ljudski muzej znanja, repozitorij vsega, kar se zdi vredno spomina. Ob aktualnih političnih in drugih javnih dogodkih obisk Wikipedije zelo naraste. Okrog slovenskega kulturnega praznika se tako npr. zelo poveča obisk gesla o Francetu Prešernu, zato nikakor ni nepomembno, kaj v tem geslu piše. Akademska srenja je dolžna poskrbeti za plasiranje svojih spoznanj v Wikipediji in tako povezati akademsko in popularno ukvarjanje s pomembnimi temami
• v družbi, kjer ni nobena reč zastonj, kjer je vse mogoče in celo treba finančno ovrednotiti, je Wikipedija prijetna alternativa. Za delo na njej ni predvidena nikakršna materialna nagrada
• Wikipedija se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti (slovenska Wikipedija nima nobenega zaposlenega, piscem ni za zaščito svojih avtorskih pravic, prispeva lahko vsakdo, uveljavlja sodelovanje namesto tekmovalnosti, je samorefleksivna)
• Wikipedije, ki je v bistvu strašno občutljiv in ranljiv sistem, ne bi bilo brez optimističnega prepričanja, da so človekova dejanja v glavnem dobronamerna in da je rezultat človeškega mujanja po svetu ob vseh zdrsih, dvomih, napakah, krivicah, nasilju, manipulaciji ... na dolgi rok vendarle pozitiven, tj. postopno boljšanje življenja posameznika in skupnosti

Wikiji in šola

• Wikipedija in sestrska spletišča, zlasti Wikiverza = močno pedagoško orodje
• uporabiti v šoli Wikipedijo pomeni izstopiti iz varnega zavetja »šole zaradi šole same« v svet realne strokovne komunikacije, pomeni soočenje z realnim svetom. Tak stik z odraslim svetom je za šolo samo koristen: učitelja prisili, da svojo avtoriteto pred wikijavnostjo ves čas preverja in potrjuje, študenta pa pripravi, da nalog ne bo več opravljal zato, da bi ugodil učiteljevim zahtevam in pričakovanjem staršev, ampak v odgovornem odnosu do skupnosti
• Wikipedija ≠ spletno učilnico

Avtor

• do 60. let 20. stoletja je bila veda usmerjena k avtorju -> avtobiografska teorija kot eminenten literarnovedni žanr
• naslednja generacija literarnih zgodovinarjev je pozornost z avtorja preusmerila k besedilu
• v 80. letih se je pozornost usmerila k bralcu -> študije o trivialni literaturi
• meje niso ostro začrtane

Motivacija za pisanje

• pisanja se lotimo zaradi različnih vzrokov
• etična problematika
• spornost gradiv, metod in eksperimentov
• pisanje, ki se na interese in želje publike ne ozira, velja za neprofesionalno in nepotrebno
• čeprav zaradi vedno strožjega praga aktivne pismenosti delež tistih, ki objavljajo in tako oblikujejo javno mnenje, ne raste, smo optimistični glede novih tehnoloških možnosti, ki množičnejšo udeležbo v pisanju vsaj omogočajo
• v skladu s teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na štirih področjih: za vsakdanje sporazumevanje, leposlovno, strokovno in znanstveno ter publicistično oz. novinarsko

Izbira jezika

• jezik znanstvenih objav
• strah pred tem, da bi se slovenistična znanost v prihodnje dogajala v tujih jezikih (npr. v angleščini) je vendarle pretiran
• prevajanje v angleščino in promocija v mednarodnem okviru, nista nikakršno zagotovilo za dejansko vplivanje objav v prostoru zunaj domače stroke in jezika, sta pa pogoj zanj
• vzporedno dvojezično objavljanje stane, požira čas ter avtorjem in uredništvom povzroča frustracije
• slovenska Wikipedija je zaživela z namenom, da se vanjo pretočijo strokovna spoznanja slovenskih raziskovalcev in inštitucij v slovenščini, hkrati pa je omogočila primerjavo tega znanja s tistim v drugih jezikih in spodbudila k vzajemnemu poseganju

Izbira teme

• naraščanje števila pišočih, naraščanje števila knjižnih izdaj, oblikovanje novih publikacijskih kanalov (spletne diskusije, časopisni komentarji, blogi, spletne konference)
• nezadovoljstvo s svetom številnih izbir izvira iz tega, da imajo pravo vrednost za nas samo realizirane, konzumirane izbire; pravilne izbire nam pomagajo preživeti, nepravilne izbire ogrožajo našo eksistenco
• literarne teme niso toliko problematične, saj ima človek v naši kulturi z literaturo opraviti od vrtca dalje in vsaj približno ve, kaj mu ponuja, ampak kako se bo s táko pedagoško maksimo apriornega ljubečega odnosa orientiral po znanstvenih področjih in temah, o katerih v šoli ni slišal nič? Naklonjenost temi nikakor ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela, praviloma se ljubezen do izbrane teme rodi ob intenzivnem ukvarjanju z njo in je posledica raziskovanja
• ni dobrih in slabih tem. Ljudje smo pač taki, da bolj cenimo tiste svoje izbire, v katere smo investirali več časa in energije

Vaje v pisanju

• pisanje je veščina, spretnost, ki se je je treba naučiti
• piščevo osnovno proizvodno sredstvo pa sta, preprosto rečeno in vsaj za zdaj, tipkovnica in miška; včasih so nas na začetku šolanja učili držati v rokah svinčnik, malo pozneje pero, in vleči z njim tanke in debele črte po papirju, danes bi v prvih razredih v šoli morali učiti tudi in najprej uporabo tipkovnice. Kje sploh še uporabljamo pisalo in papir?

Slovarček

A

• analfabét - a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek

B

• bibliofíl - a m (ȋ) ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih

)

K

• kooperácija - e ž (á) organizacija proizvodnje, navadno z delitvijo dela, pri kateri nastopa več članov, podjetij, poslovno sodelovanje
• kòeksisténca - e ž (ȍ-ẹ̑) zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje

P

• paradígma - e ž (ȋ) knjiž. vzorec, primer

S

• srénja - e ž (ẹ̑) 1. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi 2. star. Prebivalci kakega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani 3. ekspr., s prilatskom ljudje, ki jih povezujejo skupni interesi, dejavnost, družbeni položaj