Uporabnik:Jerica Vidergar

Seznam manj znanih besed

• korespondénca zveza, povezava
• kurzív tiskana pisava s postrani oblikovanimi črkami
• kalkíran dobesedno preveden za kak tuj jezik značilen izraz
• historiát potek, opis kakega dogajanja
• momènt faktor, dejavnik, okoliščina
• apél javen poziv, klic
• avténtično verodostojno
• fantázma privid
• analfabét kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek
• paradígma vzorec, primer
• repertoár količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira
• parciálen delen, nepopoln
• artikulácija izgovorjava
• fetišízem pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa
• marginalizácija odrivanje, potiskanje na rob, obrobje družbenega dogajanja, življenja
• estét kdor ima razvit čut za lepoto in vse vrednoti s stališča lepega
• kataklízma dogodek v naravi, ki povzroči velike spremembe na zemeljski površini ali v vesolju
• revidíranje pregledovanje poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni
• emancipácija pridobitev enakopravnega položaja
• redákcija oblika, inačica
• enumerácija naštevanje
• antologíja zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik
• vizualizácija vizualna predstavitev, upodobitev
• parámeter konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen
• ciklostíl stroj za razmnoževanje odtisov z matric
• kolofón podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnjem listu
• kompeténca pristojnost, pooblastilo
• blagínja obilje materijalnih dobrin
• korporácija organizacija, združenje
• eksisténca obstajanje, obstoj, bivanje
• postulát zahteva, nujnost; predpostavka, izhodišče
• fantazmagoríja (fantázma) podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije
• špijonáža vohunstvo
• kooperácija (poslovno) sodelovanje
• kuríkul (učni) program
• recenzíja ocena, presoja
• bojkotírati zavračati zveze, zlasti trgovske
• diseminácija razširjenje bolezenskih klic po telesu
• restriktíven omejitven, omejevalen
• módus način
• konzúm poraba, potrošnja
• embárgo trgovska zapora
• monopólizključna oblast nad čim oz. združenje podjetij, ki ima namen odpraviti medsebojno konkurenco
• tarífa seznam storitev z navedbo cen

Komentar na članek E-pošta

Avtor članka opisuje delikatne situacije, v katerih se lahko znajdemo kot uporabniki elektronske pošte. Od naslavljanja, preko dodajanja priponk, estetskosti sporočil, do nesporazumov v komuniciranju ipd. Zdi se, da moramo biti ljudje dandanes dosledni, kar se tiče komuniciranja prek interneta. Pisati je potrebno kratko in jedrnato, slovnično pravilno, naslovniku primerno ... saj (ne)korektnost našega sporočanja mimogrede kaže tudi na naš družbeni status.

Slovenistika in jaz

Študij Slovenistike zame sicer ni bil predviden, vendar nisem zakompleksana/razočarana zaradi tega. Človek mora v življenju pač sprejeti, kar mu je ponujeno in to obrniti sebi čimbolj v prid. Sam študij se zdi splošno koristen, ker je veliko aktualizacije in možnosti širokega pogleda na raznovrstna področja/informacije.

Slavistična revija

• Andreja Žele. Členki tudi kot vnašalniki novih prostorskih razmerij v obstoječe sporočilo.Slavistična revija. 62/3 (2014). 321–330. COBISS

Ta članek sem z listanjem po Slavistični reviji izbrala naključno. Pritegnila me je beseda 'členek', katero sem že večkrat zasledila, vendar nikoli zares vedela njenega dejanskega pomena. SSKJ navaja, da je členek 'del, ki se z drugimi deli veže v celoto.' V besedilu avtorica trdi, da gre za »ubesedeno hkratno večprostorskost v besedilu, vsaj za vsebinsko propozicijo in tvorčevo interpretacijo« (Žele, 321). Členki se pojavljajo kot metafore prostorskih prislovov oziroma prislovnih zaimkov, ali pa zgolj kot sklopi.

SlovLit

• Ana Hafner. Žalna seja v spomin pokojnemu Toporišiču. SlovLit 8. januar 2015.

• Lanko Marusic. Mednarodno znanstveno srečanje. SlovLit 8. januar 2015.

• Rok Žaucer. Jezikoslovno predavanje Adriana Stegovca. SlovLit 8. januar 2015.

Utrinki posameznih poglavij

Uvod

• Nova Pisarija nadaljuje in dopolnjuje literarnovedni priročnik Praktični spisovnik. Potencialni naslov je bil med drugim tudi Nova pismenost, ki bi označeval pionirska gramatikalna podjetja Valentina Vodnika na začetku 19. stoletja. Izraz pismenost je včasih označeval slovnico, sedaj pa pomeni 'znanje branja in pisanja'. Poznamo več vrst pismenosti: digitalna, informacijska, medijska, ekološka, prometna, kartografska idr. Wikimedijina spletišča omogočajo skupinsko avtorstvo, le Wikivir je avtorsko individualen. Wikiknjige so »rastoče knjige«.

• Pleteršnikov slovensko-nemški slovar (1894–95).

• Creative commons: priznavanje avtorstva in nekomercialno. CC-licenca, ki bralcem dovoli prosto razpolaganje z avtorjevim delom.

• Nasprotniki Prešernove poetike: Jernej Kopitar, Franc Serafin Metelko, Matevž Ravnikarj in Jurij Paušek.

Pismenost

...

Bralec

• Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij.

• 150.000 gesel na slovenski Wikipediji, ki uvrščajo slovenščino na 40. mesto med jeziki sveta.

• Shranjevanje informacij je na Wikipediji in Wikiviru zanesljivejše kot na strežnikih domačih inštitucij.

• Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija.

• Industrijska družba in vojska prakticirata tekmovalne odnose med ljudmi.

• Znanstvene objave se v zadnjem desetletju 20. stoletja ne honorirajo več.

• Prost dostop (OA open access)= diseminacija znanstvenih informacij. Avtor je materialne pravice prenesel na založbo. Licenca ©.≠ odprti dostop (libre OA) – avtor je obdržal materialne pravice, besedilo je opremljeno z eno od licenc creative commons.

• Oblike informacije: revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno gradivo.

• Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino (free content).

• Odprti podatki (open data, večinoma podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu), odprti dostop (open access, kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu), prosta vsebina (open content, kako doseči svobodno dosegljivost virov – literature, videa, fotografij, ki zanimajo splošno publiko), prosto znanje (open knowledge, podobno kot odprti podatki, vendar širše: znanstveni, geografski in zgodovinski podatki, glasba, film, knjige, vladne in druge upravne informacije), prosto izobraževanje (open education). Drugi projekti zajemajo celo surove eksperimentalne podatke in podatke neuspelih poskusov. Odprta koda (open source) se nanaša na programsko opremo in táko licenciranje, ki omogoča njeno svobodno razširjanje, odprto raziskovanje, za kar obstaja pojem odprta znanost (open research, open science), ta zajema poleg podatkov tudi metode in orodja, ki omogočajo transparentno, reproduktibilno in interdisciplinarno raziskovanje.

• Zlati(založba), zeleni(avtor) in sivi dostop(spletno dosegljivost publikacij).

• Hibridni dostop pomeni, da poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije.

• Platinasti prosti dostop označuje publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji: inštitucija, država, mecen. (slovenske znanstvene objave na spletu.)

• Najobetavnejši način za izogibanje založniškim monopolom je ustanavljanje univerzitetnih repozitorijev, digitalnih besedilnih skladišč, kjer avtorji sami arhivirajo svoja besedila.

• Prostodostopne revije najdemo npr. v DOAJ (Directory of Open Access Journals).

Kredibilnost

...

Žanri

...

Slog

...

Vizualizacija

Prosojnice so upodobitev govorjenega, dopuščajo uporabo raznih slikovnih in zvočnih gradiv. V črno-beli verziji so nezaželene. Besedilo na spletu je ponavadi bolj barvito od tiskanega, saj ne zahteva dodatnih stroškovna račun barv.

Iskanje

...

Digitalna humanistika

...

Izvleček izvlečka

Marja Boršnik zavzema stališče, da sta v kakovostni poljudni književnosti etika in estetika pomembnejši kot poučnost. Izpostavlja depedagogizacijo in igro ter humojem. Med prvimi je začrtala standard vrednotenja poljudne književnosti, ki velja še danes.

Zbrane so lastnosti umetne pravljice in njene literarne podobe na podlagi samostojnih knjižnih izdaj pravljic, ki so izšle 1900–1950, npr. Skok, Cmok in Jokica Ljube Prenner (1929). Najpogostejše so pravljice Hansa Christiana Andersena, ki je zaslužen za teorijo umetne pravljice.

Skrajšanje naslovov

Sodobne slogovne tendence slovenske poezije in Dane Zajc.

Zgodnjesrednjeveška ljudstva in dramska publika.

Redakcija in literarna zgodovina: Praksa in teorija pri redigiranju slovenskih knjig.

Literarni programi v letih 1919–1945 na območju Dravske banovine.

Slovenska in slovaška kratka pripovedna proza 1989 in 2000.

»Cerkovna ordninga« - novo odkriti izvod knjige.

Socialne zaznave, reprezentacije in evalvacije zvrsti in dinamike nasilja v kriminalkah.

Značilnosti prevodov s področja migracij in azila iz slovenščine v makedonščino.

Razvoj jezikovnih zmožnosti glede različnih pristopov v tujejezikovnem kurikulu.

Redukcija uporabe bralnikov.

Bralčevo doživljanje poteka bolezni.

Vrednote, osebnost in psihično blagostanje nadarjenih pisateljev.

Stres in zadovoljstvo zaposlenih v zaporih.

Vpliv visoke nadmorske višine na indikatorje naših vidnih pozornosti.

Vljudno izražanje nesoglasij in kritik v japonščini in slovenščini.

Vpliv farmakoterapije in psihoedukacije na paciente z bipolarno motnjo razpoloženja.

Napovedna vrednost osebnostnih mer in socialno prilagajanje na prehodu iz zgodnjega v srednje otroštvo.

Emancipacija slovenske identitete in književnosti v času 19. in 20. stoletja.

Vrednotenje Slovenskih prevodov sodobne nemške književnosti.

Dnevni centri aktivnosti pripomorejo k dejavnemu staranju v skupnosti.

Povezanost samopodobe, zadovoljstva in intime v partnerskih odnosih.