Uporabnik:IvGa

Predstavitev

Sem Ivana Gajšek in sem študentka prvega letnika dvopredmetnega študija slovenistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, Poleg tega, pa sem po novem, še prijavljena v meni novo, ogromno spletišče najrazličnejših misli, podatkov in "tisočerih" IP-naslovov. Zanimivo mi je, da imam možnost kar sama urejati "svojo" "wikipedijo" oziroma "Wikiverzo". Imam se možnost predstaviti. Hja ampak kar tako ne bi pisala o sebi in povedala, koliko psov, mačk, bratov, dobrih vil in zobnih mišk imam ampak bom raje samo priložila umetnino Gustava Klimta, ob kateri začutim neizmerno prijetnost in toplino. Ime ji je Poljub. In to bi rada delila z vami...

DOMAČE NALOGE

17. december: SlovLit

Avtor vprašanja: Jože Andrej Čibej
Avtor odgovora: Primož Peterlin
Spletišče (Portal): SlovLit
Povezava do objave: SlovLit - Objava
Datum objave: 22.12.2003

V arhivu SlovLit je bilo leta 2003 na dan mojega rojstnega dneva 22.12. objavljena "dilema" oz. vprašanje Jožeta Andreja Čibeja (ekorista na siol.net). Sprašuje se o tehnični zadevi in sicer o slovenskem poimenovanju simbolov, v njegovem primeru se sprašuje konkretno o poimenovanju oz. izbire besede, ki bi označevala ta znak: @ "afno" . Zanima ga zakaj bi bil izraz "atka" za "afno" slabši od uveljavljenega izraza "ajka". Na njegovo vprašanje se je odzval Primož Peterlin iz Inštituta za biofiziko iz Med. fakultete Univerze v Ljubljani. V odgovoru je lepo povzel takratno stanje slovenskih izrazov za simbole, ki so vsakodnevno uporabljeni s tipkanjem po tipkovnicah računalnikov in telefonov. Jožetu Andreju najprej odgovori na njegovo dilemo glede zapisa znaka @ "afne" in predstavi tudi ostala pojmovanja za "afno" in "lojtro". Tudi sam omeni skeptičnost oz. dilemo glede besed, s katerimi naj bi se ti znaki označevali. Navede njihove izraze v angleščini, katerih prevodi v slovenščino bi naj bili ustrezni. Zapiše, da bi po njegovem bil za afno najustrežnejši izraz ajka, saj je bil ta izraz takrat nekako najbolj uporabljen in znan. Sprašuje pa se tudi o obstoju takratnih pomovanj simbolov. Skozi zapis svojega mnenja razmišlja tudi o "ajki": novem izrazu za znak @. Meni, da bi se lahko beseda prijela v vsakodnevni rabi in se uveljavila kot novo pojmovanje za znak, pa se je? Jaz bi rekla, da se njegovo pričakovanje glede "ajke" ni izpolnilo. Sama sem za ta izraz prvič spoznala tekom branja te objave v SlovLitu. Menim, da je najbolj uporabljena beseda za znak - @ afna. Zelo zanimivo mi je bilo prebrati njegove misli in vprašanja glede prihajajočih pojmovanj prihajajočega sveta, sploh zato, ker sedaj sama lahko vidim, kaj se trenutno (glede na moje opažanje) najbolj uporablja.

Raziskovanje kulturne dediščine

Na strani državnega Registra kulturne dediščine sem raziskovala kulturno dediščino svojega kraja. Rezultatov iskanja je veliko, kar nisem pričakovala in vsi so me zelo presenetili. Presenečena sem bila ravno nad tem, ker nisem vedela, da je npr. stara hiša mojih sosedov označena kot kulturna dediščina in nisem vedela, da je vinska klet mojih drugih sosedov v tem registru. Kot kulturna dediščina je hiša mojih bližnjih sosedov, ki je bila zgrajena v zadnji četrtini 19. stoletja in stoji nasproti hiše moje stare mame. Zelo me je osupnilo, saj so označene stavbe zapisane v register ne kot hiše oz. stavbe ljudi s točnim imenom in priimkov, temveč so zapisane z starim poimenovanjem domačij posestva oz. lastnikov, ki tam živijo. Ti vzdevki tamkajšnjih hiš oz. domačij obstajajo že od ominega otroštva in so vrjetno še dosti starejši. V svojem otroštvu pa sem od od ome zanje izvedela tudi jaz in tako smo vedno v pogovoru uporabljaji njihova stara poimenovanja zato me je zelo presenetilo, ko sem jih videla tukaj, na tej strani Registra kulturne dediščine. Najbolj me je torej osupnila objava hiše na naslovu Bodrišna vas 7, sosednja hiša moje ome (babice). Preverila sem ali je vpisana tudi v strani kot so Wikipedija, Wikipodatk in Zbornik. Ugotovila sem, da hiša ni evidentirana na nobeni od omenjenih strani. Želela bi si, da bi bila, zato bi lahko sama ustvarila strani na teh straneh in jo evidentirala oz. vnesla v sistem, saj se mi zdi ohranjanje kulturne dediščine, sploh pa takih, ki prihajajo iz majhnih vasi, ki niso toliko poznana na državni ravni, kot je npr. poznano mesto Celje. Za tem sem iskala evidentiranost groba padlih partizanov, ki sem ga pri prejšnji nalogi (Geopedija) omenila. Na strani Geopedije je grob evidentiran. Tudi na strani Registra kulturne dediščine, je grob evidentiran in označen vendar ga na drugih straneh kot so wikipedija, wikipodatki in Zbornik nisem našla. Naslednja kulturna dediščina iz registra, v Šentvidu pri Grobelnem, je cerkev Sv. Vida. To je edina dediščina za katero sem ugotovila, da je vnešena tudi v Zbirko oz. v stran - Wikipodatki. Po preverjanju stavb in spomenika, ki so označeni v registru kulturne dediščine v Bodrišni vasi in kraju Šentvid pri Grobelnem sem od skupno devetih kulturnih dediščin našla le eno dediščino, ki je evidentirana še na kakšni drugi strani kot je register. To je cerkev Sv. Vida, ki je poleg strani registra evidentirana na strani Zbornik oz. Wikimedijina zbrika. Poleg omenjenih pa V kulturno dediščino Bodrišne vasi in Šentvida pri Grobelnem ( Po registru kulturne dediščine) spadajo še: Kozolec na domačiji Bodrišna vas 11, Vinska klet na domačiji Bodrišna vas 12, Šentvid pri Grobelnem - Stara šola, Šentvid pri Grobelnem - Kaplanija, Šentvid pri Grobelnem - Župnišče in Šentvid pri Grobelnem - Trgovina Šentvid pri Grobelnem 8.

Šentvid pri Planini - Ambient cerkve sv. Križa in križevega pota

Prilagam fotografijo sakralnega objekta kulturne dediščine kraja Planina pri Sevnici: Cerkev Svetega Križa.

lektura članka na wikipediji

ZGLED ZAPISA POPRAVKA: beseda s popravljeno napako = popravek naslova

Lotila sem se poprave članka iz Wikipedije z naslovom Adidas. Pregledala in popravila sem celoten članek: večinsko je bilo potrebno popraviti slog, pa tudi nekaj pravopisnih in tipkarskih napak.

Povezava do razlik med redakcijama:popravki - razlike med redakcijama

Geopedija

Spletno mesto imenovano Nova geopedija ponuja izmed večih možnosti tudi možnost prikaza lokacije postavljenih partizanskih spomenikov v Sloveniji. V iskalni niz vnesemo ime željenega kraja in izvemo kaj zgodovinsko in kulturno pomembnega se v njem skriva. Mene je zanimalo kaj se skriva v mojem kraju, v Šentvidu pri Grobelnem. Šentvid pri Grobelnem, je kraj na Štajerskem oddaljen 18 kilometrov vzhodno od Celja. Rezultat iskanja je spomenik, ki je postavljen v Šentvidu. Spomenik je grob padlega borca oz. partizana. Nahaja se na tamkajšnjem pokopališču, bolj natančno, ob glavni poti, na levi strani. Grob je ograjen z ograjo - verigo, na nagrobnem kamnu je včasih bil napis: "PADLIM ZA SVOBODO 1941 - 1945", ki pa je do sedaj že čisto zbledel. Na granitnem kamnu je vidna le še peterokraka zvezda. Spomenik je grob borca in spada pod partizanske spomenike. Popisala ga je Ana Novak. Z rezultatom iskanja sem bila zelo zadovoljna zato, ker sem vedela za spomenik oz. grob nisem pa bila prepričana, da bo objavljen na Geopediji. Z objavljenim sem zelo zadovoljna, saj se mi zdi zelo pomembno, da so takšni spomini, ki pričajo o živi zgodovini naroda, zabeleženi, popisani oz. celo dostopni iskanju in vnešeni v vsem dostopna mesta kot je npr. Geopedija. Spomenik je tudi fotografiran kar je zelo koristno, če si ga kdo želi ogledati v živo, saj ga tako lahko hitreje najde ali pa kdo uporabi fotografijo za npr. namene poučevanja otrok v šoli.

Slavistična revija

Slavistična revija je časopis za jezikoslovje in literarne vede. V njem najdemo članke na omenjeno temo, kjer se srečamo tudi z ostalimi jeziki ne pa samo s slovenskim. Vsak članek je na koncu, na kratko povzet v angleškem jeziku. Revijo izdaja Slavistično društvo slovenije, odgovorni urednik je Miran Hladnik.

Članek: Slavistična revija

Klemens Gruber: Kinofikacija umetnosti

"Kinofikacija" je eden ključnih pojmov 20. let 20. stoletja. V tem času (20. stoletja) svet preplavljajo takšni in drugačni izumi: fonograf, tramvaj, kino, zračno plovilo, aeroplan, radio,... Neverjetno pa je dejstvo, da je bila filmska industrija v Ameriki, tretja največja industrija, takoj za kovinsko in tekstilno. Tu pridemo do izraza kinofikacije, ki pomeni, da so vse vrste umetnosti črpale ideje s sveta filma. Nastajanje in pojavljanje novih filmskih sredstev je spodbudilo gledališče, da je začelo posnemati filmske efekte na odru, ki so gledališkemu ustvarjanju ponudili še večjo kvaliteto in večji prostor ustvarjanja. Na film se je odzvala tudi literatura, slog pisanja je postal takšen kot da protagonist beleži dogajanje kot bi ga posnelo oko kamere. V slikarstvu se pojavi predstavljanje gibanja, iznajdba gibljivih slik. Za prikaz gibanja se prav tako zavzema tudi fotografska umetnost. Pri gledališkem ustvarjanju pride do prepleta gledališča s filmom. V reviji, v članku Kinofikacija umetnosti s podnaslovom Od gledališča k filmu beremo o eksperimentiranju v gledališču. Veliko ljudi se je s cvetenjem filma preusmerilo iz gledališkega ustvarjanja v filmsko. Tak priemr je npr. Eisenstain, ki je v gledliški predstavi uporabil filmski vložek, ki se je povezoval z dogajanjem na odru. S filmom si je pomagal prikazati nekaj kar na odru pač ne bi bilo izvedljivo. Primer kinofikacije vidimo tudi v literaturi, na primer: Eno od področij umetnika El Lisiitzkega, je bilo umetniško oblikobvanje knjig. Tako je v oblikovanju knjige Majakovskega (Dlja glosa) 「1923」v kazalu za pesmi dodal zraven naslovov simbole. Na koncu članek govori tudi o sami kinofikaciji filma. Ta je iskal nova izrazna sredtsva, nove podobe, ki bi jih izražal, nov pristop in nove načine za pripovedovanje zgodbe.

Slovenski literarni zgodovinar

Katarina Šalamun-Biedrzycka je literarna zgodovinarka, publicistka, prevajalka, ki se je rodila 25-ga avgusta, leta 1942 v Ljubljani. Študirala je slavistiko v Ljubljani, Zagrebu in Krakovu, diplomirala je leta 1966 v Ljubljani, doktorirala pa leta 1976 v Krakovu. Je sestra Tomaža Šalamuna. Ne živi v Sloveniji temveč pretežno v Krakovu. Od leta 1966 do leta 1971 je bila lektorica slovenskega jezika na tamkajšnji univerzi, do leta 1988 je bila adjunkt inštituta za slovanske vede pri Poljski akademiji znanosti, sedaj je samostojna kulturna delavka. Kot prevajalka prevaja iz poljščine v slovenščino in iz slovenščine v poljščino, tako ji, za njeno delo, gredo zasluge za prispevanje k uveljavitvi slovenske literature pri Poljakih. V poljščino med drugim prevaja: Cankarja, Prešerena, Župančiča, Murna, Strnišo, T. Šalamuna, A. Debeljaka, iz Poljščine v slovenščino pa med drugimi: Gombrowicza, Witkiewicza, Miłosza.

Popravljalci sveta

Popraviti je beseda, ki ne pade tako težko ob tla, če stoji sama. Ob zvezi s svetom pa kar zabobni: Popravljalci sveta. Sliši se zelo odgovorno. Popravljati svet bi bilo lepo, marsikaj potencialnega popravitve vrednega bi se našlo. Sama bi si želela popraviti marsikaj. A ker na svetu ni čarobne palčke s katero bi zamahnili in hokus pokus svet je lep, lahko to poskušamo na drugačen način, z drugačnimi čarobnimi palčkami. Ena od palčk katero profesor Miran Hladnik navdušeno zagovarja je vsem dobro poznana - wikipedija oziroma Wikiverza. Vsak ima možnost ustvarjanja lepšega sveta, s tem, da ustvari stran in natipka nekaj kar bi rad z drugimi delil. Samo s parimi kliki na telefonu ali na računalnik se ustvari ta umetnina. To vrsto umetnosti je treba spodbujati pri vseh ljudeh neglede na starost, neglede na poklic in neglede na vse ostalo. Vsak ima možnost stvar vzeti v svoje roke in spremeniti svet. Prav vsak. Torej vsi tisti ki radi pojamramo - torej pomoje prav vsi ljudje na tem širnem planetu, spišimo kaj v ta vir nabora besed in skupaj doprinesimo čimveč koristnega v to skladovnico besed.

Miran Hladnik: Nova pisarija

Uvod

Nova pisarija nadaljuje in dopolnjuje šest natisov literarnovednega priročnika Praktični spisovnik
Spremembe, ki jih je od zadnjega natisa doživelo strokovno pisanje – povezane so zlasti s prehodom od papirja na zaslon
Pismenost je prvotno pomenila slovnico ( V naslovih Vodnikovih knjig v 19.st.), ne pa pismenosti, ki jo označuje angleška beseda literacy
Wikimedijina spletišča so namenjena gojenju skupinskega avtorstva

Kam z avtorjem

Miran Hladnik
Vprašanje spletnega "vandalizma"
Dugačen pristop - spletni pristop k pisanju knjige, računalniški zapis terja ne klasičen pristop, drugačen oz. spletni pristop.
Neklasični parametri knjižnega opisa: Npr. Datum izdaje

Prešernova Nova pisarija

satirična pesnitev s prvotnim naslovom Kranjska pisarija
Objavljena v drugem zvezku zbornika Krajnska čbelica, leta 1831ž
S tem delom Prešeren karikiral ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerno podlago za slovensko besedno umetnost

Pismenost

biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo
Razumevanje pismenosti se spreminja
Nekoč je pisati pomenilo pisati z roko
Pisanje po tipkovnici je bilo rezervirano za profesionalce: strojepiske v tajniški službi, za stavce, publiciste in znanstvene pisce
Skoraj ni več pisanja z roko razen nekaterih izjem kot so: šolarji itd,...
V komunikaciji prišlo do konflikta zaradi sodobne pismenosti, konflikt med starejšimi in mlajšimi generacijami, razlika med pisanjem na roko in med "digitalnim pisanjem" s tipkovnicami itd,...
Nepismenot iz dveh zornih kotov
Starejši - mlajšim: nepismeni - nesposobni konkretne komunikacije (sestaviti konkreten stavek)
Mlajši - starejšim: nepismeni - nimajo znanja o spletnem pisanju oziroma o spletnem področju nasploh
PISMENOSTI JE VEČ
Oblavodavnje večih kotov pismenosti je prednost
Pismenost da človeku suverenost, moč
Smo neprestano izpostavljeni dokazovanju pismenost s testi pismenosti
Kaj je včaaih pomenilo biti pismen? Kaj danes pomeni? Kaj bo "jutri" pomenilo? POMEN PISMENOSTI SE SPREMINJA
43% ljudi prebira bloge na internetu, LE 6% ljudi jih pa piše oz. ustvarja - "KJE JE PISMENOST?"
Med pisci blogov prvič v zgodovini pisanja delež žensk enak deležu moških
Literarnega dela oz. ustvarjanja ljudje ne dojemajo enako kot dojemajo fizično delo - Fizično delo (npr. popravitev sušilnega stroja je samoumevno plačljiva, medtem ko napisan pogrebni govor NI)
Pisni kanal je na stranskem tiru, rajše imamo informacije, ki so skrajšane in jasno povedane

Informacijska družba

Informacijska družba je ime za družbo, ki diha internet, vsakodnevne informacije z družbenih omrežij, itd... Družba je ovita v mrežo podatkov iz vseh smeri in krajev.
Večinoma vsak posameznik ima svoj telefon tudi računalnik ali tablico ali pa kar oboje. Smo v digitalni dobi, kjer elektronskih naprav ne manjka.
Izum te digitalne dobe je tudi tako imenovana e-knjiga.
E-knjiga:

Je elektronska naprava manjšega formata, iz katere lahko bereš knjige. je kot računalniška tablica s katere lahko bereš samo knjige, lahko si povečaš črke in kar želiš prebrati moraš seveda plačati. Nekaterim je ta iznajdba všečna, saj imaš vso branje na enem mestu in ga lahko nosiš s sabo tudi v majhni torbici in za knjigo ti ni treba planirati obiska knjižnjice, vendar zto opraviš le s parimi kliki.

Nekateri ljudje so zvezek z listi zamenjali za tablični računalnik s pisalom ali pa kar za prenosni računalnik.
So prednosti in slabosti naprav kot tudi recimo fizičnih knjig, revij, itd...
Inovativne stvaritve kot je npr. E-knjiga, prenosna tablica, itd... Je treba sprejeti.
Ne smemo se bati, da bodo zaradi teh naprav tiskane knjige, zvezki in papirnati listi izumrli in izginili iz Zemlje.
Za argument je podano dejstvo: da ob prihodu tiska, na roko pisane objave tudi niso nehale izhajati.

Wikiji

Spletna mesta pod okriljem neprofitne organizacije wikimedia
Lahka dostopnost
voluntarizem (Ni dobička, je prostovoljno deljenje informacij oz. znanja)
kooperativnost (Možno je sodelovanje, soustvarjanje, članek lahko soustvarja oz. ureja na tisoče ljudi)
Wikiji so ugledali luč interneta leta 2001
Wikijev je več in sicer Wikimedijina spletišča zajemajo:

spletno enciklopedijo Wikipedijo (za pojmovnik strok, popis leposlovnih in strokovnih avtorjev, inštitucij, dogodkov, besedil ipd.)
Wikivir (za stara besedila v javni lasti)
Wikiknjige (za naše knjige in priročnike)
Wikiverzo (za seminarje, projekte, predavanja)
Zbirko (za slikovno gradivo)
Wikislovar

In še več drugih spletišč...

Wikije najdemo tudi v ostalih spletiščih:

Butalopedija
Wikipeetia: The misspelled encyclopedia. (parodična varianta Wikipedije)
Koropedija (koroška wikipedija)
Karl-May-Wiki

Na straneh wikijev pa lahko najdemo tudi nekatere oddelke in literarnovedne projekte, naprimer:

English and Comparative Literature Department
Prostor slovenske literarne kulture

Wikiji predstavljajo ogromen doprinos, v trenutnem svetu igrajo zelo veliko in pomembno vlogo
MOŽNOST SODELOVANJA: Vsak posameznik lahko z ostalimi deli svoje znanje
kvaliteta člankov na wikijih oz. na spletu odraža vitalnost jezika in možnost njegovega preživetja - včasih se je vse to kazalo v tem, če so imeli ljudje prevedeno biblijo v svoj nacionalni jezik

TOREJ = Obstajamo le, če obstajamo na wikipediji

Kakšno pa je stanje slovenščine na wikijih, glede na svetovno merilo?

Po Kornaijevi kategorizaciji spada v 2. skupino pod imenom vitalni jeziki
Ta (druga) skupina z imenom vitalni jeziki šteje 83 jezikov
Tem vsa moderna tehnika, ki je dandanes na voljo zagotavlja nadaljno eksistenco

V prvi skupini pa je 16 svetovnih jezikov, t. i. comfort zone, ki se jim ni bati za preživetje
Tretjo skupino imenovano border line pa že sestavlja 90 jezikov z nejasno prihodnostjo

Jeziki lahko neglede na trenutno uvrstitev v skupino, delajo preskoke in se povzpnejo v višje ali pa padejo nižje Nanjižja skupina pod imenom mrtvi oz. umirjaoči jeziki šteje 41 jezikov, ki se pišejo

Wikipedija in jeziki

Na wikipediji je 290 jezikov
Zanimivo je to, da angleščina kot svetovn jezik, ne zajema večjega dela wikipedije kot le 13% in celo pada
30 mio gesel
Po uporabi in po klikih si sledijo: angleška (54 % klikov), sledijo japonska 10 %, nemška 8 %, španska 5 %, ruska 4 %, francoska 4 %, italijanska Wikipedija – 3 %.

Slovenska wikipedija obstaja od leta 2002 (Angleška nastane eno leto prej)

Leta 2016 Slovenska wikipedija prehiti angleško, preseže 150.000 gesel