AnjaZibrat

Nova pisarija

Na prvi pogled (po obliki) se mi je zdela Nova pisarija zelo dolgočasna. Vendar, ko sem začela brati, sem ugotovila, da je v resnici zanimiva, saj je lahko berljiva, besedilo je razumljivo in ne preveč zahtevno... In kar je najpomembnejše, vsebuje veliko novih, pomembnih informacij in odpira nova vprašanja o že znanih temah.

Pismenost

Pismenost je v današnjem času veliko več kot znati brati in pisati. Skozi leta se standard pismenosti zvišuje, zahvaljujoč hitremu tehnološkemu napredku... In splošnemu napredku civilizacije na vseh področjih. Vsa ta znanja prinašajo več vrst pismenosti, nekatera so bolj nujna od drugih za normalno bivanje v sodobnem svetu in uspešnosti na določenem področju. Dandanes je v ospredju računalniška pismenost, ki se ji starejši ljudje upirajo, ker jim učenje nečesa novega predstavlja dodatno delo in napor. Vendar pa se je na dolgi rok smiselno informirati, saj nam to olajša življenje. Podobno je pri učenju tujih jezikov, več jezikov znam, več veljam in bolje se znajdem v svetu.

Informacijska družba

Poglavje informacijska družba govori o novi družbi, ki ima hiter dostop do informacij, zahvaljujoč spletiščem kot je npr. wikipedija. Vedno več ljudi se poslužuje pridobivanja informacij preko spleta, tretjina učencev v šolah si ne izposodi berila, torej sklepamo, da snov najdejo na spletu. Pa je branje na spletu enakovredno branju knjig? Zagotovo je lažje poiskati ključne motive in bistvo, kot pa brati celo knjigo. Vendar je ta bljižnica po mojem mnenju le daljša pot in deluje le na kratki rok. Po eni strani je znano, da knjige ki nastajajo v današnjem času, niso tako zelo kvalitetno izdelane, da bi lahko preživele tisočletja, kot npr. srednjeveške knjige napisane na pergamentu, ki so se ohranile do danes. Za računalnik pa potrebujemo elektriko. Kaj je torej bolje?

Wikiji

Wikiji so skupek spletišč, ki so vzorčna oblika sodobne pismenosti. Na teh spletiščih lahko objavlja vsakdo. Omogočajo prosti dostop do informacij. Wikiji, po havajsko pomenijo "res hitro" in so se pojavili leta 2001. Splet vidijo kot prostor, kjer znanje objavljamo sami, brez želje po zaslužku. Vključujejo Wikipedijo, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverzo, Wikislovar in še mnogo več. Pomembni so za ohranitev jezika. Jezik, ki ima na wikijih več strani ima večjo možnost obstoja, saj če nečesa ne najdeš v svojem jeziku, greš gledat, če stran obstaja v katerem drugem jeziku, ki ga poznaš. Tukaj je v ospredju angleščina. V Sloveniji wiki spletišča redno ureja približno 20 ljudi, kar je zelo malo, a je Slovenija kljub temu na 40. mestu, kar pa ni slabo, za tak majhen narod.

Wikiji in šola

Wikipedija in sestrska spletišča so močno pedagoško orožje. A če jo kontaminiramo z atributi prisile... Ocenjevanji, izpiti, dobi negativen predznak. Vsebine o književnosti na wikipediji pišejo študentje književnosti, saj imajo kvalificirani eksperti preveč drugih nalog. Wikipedija učitelje prisili, da nenehno preverjajo svoje znanje, študenta pa spodbudi, da naloge opravlja v odgovornem odnosu do skupnosti. Ker lahko informacije urejajo čisto vsi, se pojavljajo tudi zlikovci, ki spreminjajo vsebino.

Dogodki na 14. julij

Rojstva

• 1454 - Angelo Poliziano, italijanski humanist in pesnik
• 1860 - Owen Wister, ameriški pisatelj
• 1868 - Gertrude Margaret Lowthian Bell, angleška arheologinja, pisateljica, vohunka
• 1904 - Isaac Bashevis Singer, ameriški pisatelj judovskega rodu, nobelovec 1978 (alternativni datum rojstva je tudi 21. novembra 1902)
• 1912 - Mira Mihelič, slovenska pisateljica
• 1912 - Herman Northrop Frye, kanadski književni kritik
• 1939 - George Edgar Slusser, ameriški pisatelj

Smrti

• 1795 - Anton Tomaž Linhart, slovenski pesnik, dramatik, zgodovinar
• 1817 - Madame de Staël, francoska pisateljica
• 1905 - Janez Trdina, slovenski pisatelj
• 1954 - Jacinto Benavente y Martinez, španski dramatik, nobelovec 1922
• 1967 - Alojz Gradnik, slovenski pesnik, prevajalec

SlovLit

Zagovor slovenščine - Jezikoljubni cvetober

13. 7. 2016 je pred obravnavo predloga Zakona o visokem šolstvu v Državnem zboru RS potekalo srečanje Zagovor slovenščine, na pobudo raziskovalke prof. mag. Mance Erzetič. Sprejeta je bila deklaracija Za slovenščino in podana izjava Slovenske matice.

Slovar neznanih besed

• alineja- točka, vrstica
• bagatelen- malenkosten, minoren
• recenzija- prikaz strokovnega mnenja, sodbe o znanstvenem ali umetniškem delu
• creative commons- licenca ustvarjalnega ljudstva
• bibliofil- posameznik, ki ima rad knjige, žargonsko knjižni molj
• etatističen- državni
• hermetizem- lastnost, značilnost umetnosti, ki ji ni do razumljivosti v širšem krogu
• sublimen- plemenit, vzvišen
• parcialen- delen, nepopoln
• ad hoc- lat. za ta namen
• volontarizem- prostovoljnost