Strokovno pisanje 2021
Strokovno pisanje je izbirni predmet, ki ga na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani izvajam Miran Hladnik. V seminarju postavljamo na splet infrastrukturne informacije s strokovnih področij, s katerih prihajajo študentje, večinoma v obliki enciklopedičnih gesel na Wikipediji, starejših besedil na Wikiviru in prostorskih slojev na Geopediji, vsak študent po eno geslo. Pri tem se soočamo z odzivi uporabnikov zunaj stroke, ki jim je treba prilagoditi strokovni izraz, in posegi administratorjev na Wikipediji, postajamo domači s slogom jedrnatega, nevtralnega enciklopedičnega pisanja, s tehniko wikijev in etiko interaktivne strokovne komunikacije. Z natančnim branjem seminarskih izdelkov od stavka do stavka se urimo v suverenem in prepričljivem pisnem oblikovanju strokovnega besedila. Osnovne pridobljene spretnosti so uporaba spletnih virov (Cobiss, dLib, SBL, besedilni korpusi, prevajalniki, slovarji, zbirke) in tiskanih bibliografij in razprav, povzemanje, določanje ključnih besed, kategorizacija (določanje predmetnih področij), izbira in oblikovanje naslova, segmentacija besedila, citiranje, oblikovni parametri strokovnega besedila (povezave na slovenska in drugojezična wikipedijska gesla in na druge spletne vire, opombe, odstavki, podnaslovi, seznam literature, slikovne in druge priloge), kako upoštevati avtorsko zakonodajo, kako se uskladiti z naključnimi sodelavci, kako argumentirati in uveljaviti svoje odločitve, kako promovirati svoje delo v stroki in zunaj nje. Na dnu tele strani si je mogoče ogledati vse naše v preteklih letih opravljeno delo. Nekateri študentje, ki so vpisali predmet, so na svojem oddelku spodbudili podobne oblike dela in opremljanja strok s spletno dostopnimi infrastrukturnimi podatki, marsikdo od njih pa je postal zavzet wikipedist.
Urnik
urediPoletni semester ob petkih 8.00–9.35 FF (Aškerčeva 2, Ljubljana, # 116 - 3 KT), dokler v živo ne bo mogoče, na temle stalnem Zoomovem naslovu.[1]
- 19. 2. Predstavitev in razdelitev seminarskih tem
- 26. 2. Žanri strokovnega pisanja, biografska gesla, biografije živečih oseb, viri, kompozicija, Wikipodatki, slike
- 5. 3. Zgled urejanja biografskega gesla: Žiga Laykauf; za domačo nalogo preberi napotke za pisanje biografij živečih oseb in biografskih gesel nasploh
- 12. 3. - Današnji diplomski gostji: Kana Vincek: Leposlovje v Kmetijskih in rokodelskih novicah med letoma 1887 in 1903 pdf; Manja Belina: Leposlovje v glasilu Naša moč med letoma 1905 in 1922 pdf | Žiga Laykauf (nadaljevanje)
- 19. 3. - Anamari Pečan: Alphonse Daudet, gl. tudi članek na Wikiviru: Alphonse Daudet Ok
- 26. 3. - Matija Kodelja: Neliberalna demokracija Ok
- 2. 4. - Zala Horváth: Ana Lebar in Elza Budau
- 9. 4. - Matevž Treven: Ladislav Fuks, Jurij Pfeifer + w:Sežigalec trupel Ok
- 16. 4. - Vesoljski bojevnik: absurdizem Ok
- 23. 4. - Diplomska gostja Kaja Božnik: Leposlovje v Glasu naroda med letoma 1911 in 1915 pdf | Ajda Brkopec: Marjeta Vasič in Ivan Vasič Ok
- 30. 4. - Oskar Šubic: Slovenske filmske režiserke in Neva Fajon Ok
- 7. 5. - Kaja Pistotnik: Charlotte Brontë Ok
- 14. 5. - Nina Erce Zupančič: Albert Camus in Cerkev sv. Marjete, Vodice Ok
- 21. 5. Neža Rener: Mitja Šipek Ok
Vpisovanje ocen
uredi- 5. 2. 2021
- 11. 6. 2021
- 25. 6. 2021
- 27. 8. 2021
- 10. 9. 2021
Prag za oceno opravljeno je geslo (ali več njih) v obsegu 13.000 znakov.
Nadomestno tipkanje
uredi80-odstotno prisotnost si tisti, ki so manjkali od štirikrat do sedemkrat, zagotovijo s tipkanjem oz. popravljanjem besedil, z izdelavo kazal strokovnih knjig ali s pisanjem dodatnih gesel. Za vsako uro odsotnosti ura tipkanja. Več kot 50-odstotna odsotnost pomeni negativno oceno pri predmetu.
Teme seminarskih referatov
urediGeslo si izberi in ga vpiši na urnik do 27. 2., zastavi ga na Wikiverzi do 12. 3. 2021. V celoti naj bo geslo postavljeno 14 dni pred predstavitvijo (z izjemo prvih treh tednov). Zahtevane spremembe vnesemo v enem tednu po predstavitvi.
Možne seminarske rdeče niti
uredi- ženske biografije in ženske študije (Feminističnemu wikimaratonu dodatek)
- prešernoslovje (gesla za vsako Prešernovo pesem in opombe k vsaki od njih (gl. Štefka Bulovec: Prešernova bibliografija, op. v ZD, v Slodnjakovih in Kidričevih izdajah ter pri Paternuju)
- pojmovnik strok, ki jih študirate (bibliotekarstvo, anglistika, polonistika, slovakistika, sociologija kulture, muzikologija, etnologija, italijanščina, francoščina, prim. književnost); za izhodišče so leksikoni, npr. Leksikoni Cankarjeve založbe.
Ženske teme
uredi- w:Irene Schellander, nemška pisateljica iz Trsta, napisala povest Rojenica (gl. avstrijski biografski leksikon)
- spolna neenakost < Category: Gender equality
- w:spolna pristranskost na Wikipediji (gender bias ali gender gap)
- ženske v literaturi
- ženske v znanosti
- ženske v umetnosti
- ženske v novinarstvu (blog, vlog, napovedovalke, moderatorke)
- Alma Vivoda (it. Wikipedija, kratko)
Ženske biografije iz SB
- w:Ana Lebar -- v obdelavi -- Zala Horváth
- Nadaljuj z vpisovanjem ženskih imen, potem ko si preverila, da jih na Wikipediji še ni, s seznama na tejle povezavi. --Hladnikm (pogovor) 16:37, 11. april 2018 (CEST)
- Anica Gladek
- w:Zora Hudales
- Alba Hintner, pisateljica planinskih pripovedi v Laibacher Zeitung (za germanista, kratko) Ok
- w:Charlotte Brontë (škrbina, razširi) Ok
- w:E. Marlitt (za germanistko) Ok
- w:Fredrika Bremer
Ženske biografije iz Pozabljene polovice: Portreti COBISS. Za imeni portretov sta letnici rojstva in smrti ter imena avtorjev prispevkov. --Hladnikm (pogovor) 18:07, 1. marec 2018 (CET)
- w:Zdenka Brejc-Perne (1908-1964), Alenka Šelih
- w:Zdenka Adamič (1910-1997), Alenka Šelih
- w:Eza Sernec Maire (1913-1990), Borut Batagelj
Brez rdeče niti
uredi- w:Josip Wester
- w:Ivan Jenko
- w:Henri Barbusse
- w:Arthur Achleitner
- roman nravi (gl. nem. Sittenroman)
- w:Florijan Vodovnik (Mozirje)
- w:Boštjan Marko Turk
- w:neliberalna demokracija Ok
- w:Peter Pavel Vergerij
- w:poznana osebnost (ang. celebrity, star 'zvezdnik', very important person (VIP), nem. Prominenz); mogoče bi bil ustreznejši naslov gesla zvezdništvo
- w:Ivan Zupan (gl. SBL)
- w:James Oliver Curwood
- w:David Herbert Lawrence (za anglista)
- w:Matija Prelesnik (škrbina)
- w:Benvenut Crobath
- w:Oskar Hudales mlajši
- w:Alphonse Daudet
- w:Klabund (Alfred Henschke) (nem. pisatelj)
- skupnostna znanost (citizen science, participative science, community science)[2]
- w:javna zgodovina (angl. public history, mogoče tudi ljudska zgodovina?)
- w:avtobiografski roman
- w:pisatelj v senci (ghostwriter)
- w:Fran Tominšek (1868—1943), pravnik, planinec in planinski organizator (gl. ÖBL)
- w:Kategorija:Seznami osebnosti po občinah v Sloveniji
- w:Johann Gabriel Seidl
- w:rokopisna kultura
- w:kultura tiska
- w:Vitomir Feodor Jelenc
- w:Mathias Sandorf (roman Julesa Verna, ki se dogaja v Trstu)
- w:delavsko časopisje oz. w:delavski tisk (Delavski list, Delavski obzornik, Delavski glas, Delavsko-kmetski list, Delavska politika, Delavska pravica, Delavska enotnost, Delavska fronta, Delavec, Prvi majnik, Naprej, Glas svobode, Svoboda ...; gl. tudi ES)
- w:seznam slovenskih preporodovcev
- Ivan Kovačič - Soški, gl. Ivan Kovačič - Soški: 1873-1936: Zbrano delo, ur. Zoran Slejko, 2006
- w:haptični mediji (Academia.edu)
- w:Žiga Laykauf
- w:Knjižnica NOV in POS (za bibliotekarja)
- w:čudovita izolacija (w:en:splendid isolation)
- natančnejša datacija Prešernovih rokopisov na dLib
- Variante Prešernovega imena skozi čas (Preʃhérin, Prešern, Prešerin, Prešeren)
- borec za družbene pravice (w:en:social justice warrior)
- partizanska breza
- w:Luigi Salvini (ital. slavist, škrbina)
- w:Giovanni Maver (ital. slavist)
- w:Evelino Gasparini (lektor ital. v Ljubljani med 2. sv. vojno) vir
- Schulverein (samo popraviti)
- Rudolf Hans Bartsch
- Franz Heinrich Penn -- V obdelavi -- Patricija Kozmus
- Gustav Renker (planinski pisatelj, za nemcista)
- ultramontanizem (za sociologa)
- domoznanstvo (za etnologa)
- Uroš Mozetič (za anglista)
- Bogo Teplý (za zgodovinarja)
- Friedrich von Gagern (gl. nem. geslo o tem zgodovinskem romanopiscu z Mokric)
- literarno društvo oz. (Likus, Literarni klub upokojencev Slovenije ima 777 članov, Mariborska literarna družba ...)
- kazala slovenskih literarnokritičnih in literarnovednih monografij (popis obravnavanih literarnih del in avtorjev)
- libreto (za muzikologa)
- anotacija
- akademska avtonomija -- za sociologa
- inteligenca, gl. angl. intelligentsia, javni intelektualec, public intellectual ("essayists outside the formal Academy, philosophizing flaneurs and boulevardiers"; the term is a reification of the Russian term for a class of free-floating educated persons called "intelligentsia") -- za rusista
- prostorski obrat
- informacijska družba in informacijska doba -- za sociologa (samo popraviti obstoječa članka)
- liberalizem čiščenje obstoječega članka + Mojca Drčar Murko v SP Dela -- za sociologa
- senzacijski roman (nem. Sensationsroman, Laibacher Tagblatt 1872, št. 7, 3, Etbin Kristan v Rdečem praporu 1910, št. 111, 3; škandalni roman (NS 1952, št. 2, 955 v zvezi z Zolajem)
- vpiši sem svojo željo, da presodimo, ali je primerna za enciklopedično obravnavo v našem seminarju
- naslednje predlagano geslo Elza Budau -- dopolnitev Zala Horváth
- predlog: Jože Horvat/Jože Horvat (pisatelj) -- postavitev članka na Wikipedijo uporabnik: Matija Kodelja
- predlog: Jurij Pfeifer (slikar, fotograf, pisatelj) -- postavitev članka na Wikipedijo
- predlog: Ladislav Fuks (češki pisatelj) -- postavitev slovenskega članka na Wikipedijo
- predlog: Jože Ambrožič (slovenski pisatelj v Ameriki) -- dopolnitev članka
- predlog: Marija Urbas (prva doktorirana Slovenka) -- postavitev članka
Glej tudi
uredi- Strokovno pisanje 2020
- Strokovno pisanje 2019
- Strokovno pisanje 2018 (tu so zbrani napotki in principi)
- Strokovno pisanje 2017
- Strokovno pisanje 2016
- Strokovno pisanje 2015
- in prej
Opombe
uredi- ↑ Datumi konzultacij za izredne študente: 19. 2., 26. 2. in 5. 3. 2021.
- ↑ Možni slovenski prevedki: občanska, poljudna, ljudska, amaterska, civilna, neuradna, neinstitucionalna, ljubiteljska, prostovoljska, nepoklicna, skupnostna, javna, državljanska, laična znanost; znanost bi bilo povsod ustrezno nadomestiti z raziskovanje.