Setev pomladnega vetra

Setev pomladnega vetra (1980), ki jo je napisal Ivan Sivec, je pripoved mladega gozdarja, ki se poroči na kmetijo, kjer je zaradi dela na njej primoran pustiti službo. Zakon se nesrečno konča.

Setev pomladnega vetra  
Naslovnica knjige Setev pomladnega vetra
Avtor Ivan Sivec
Država Slovenija
Jezik slovenščina
Založnik ČZP Kmečki glas
Datum izida 1980
Subjekt slovenska književnost
Žanr roman
Vrsta medija tisk
Št. strani 270
Klasifikacija
COBISS ID 20772864
UDK 821.163.6-311.2

Vsebina

uredi

Pavle pripoveduje svojo zgodbo zdravniku na kliniki za odvajanje od alkohola.

Pavle se je na veselici zapletel s strežajko Albino. Ni bila prav lepa na pogled, a vseeno je bilo nekaj na njej, kar ga je privlačilo. Ko se je pomikal proti izhodu, so ga napadli trije moški, češ da je Albina Nackova. Možje ga niso prestrašili in vrnil se je nazaj, da bi z njo govoril. Začela sta se dobivati in kmalu je Albina prišla z novico, da je noseča. Od tega trenutka dalje se je Pavletu življenje zelo spremenilo.

Poročil se je in se preselil na Poljančevo kmetijo, kjer ga je mati Poljanka lepo sprejela, oče pa nad njim ni bil navdušen, saj še vedno ni prebolel Albininega bivšega fanta Nacka, ki je odšel v Nemčijo delat. Pavle je moral pustiti službo gozdarja in se posvetiti delu na kmetiji, kjer mu je ukazoval tast. Če je želel narediti karkoli drugače, se je vnel prepir in Poljanec dolgo ni spregovoril besede.

Največje težave so se začele, ko je k hiši vse pogosteje prihajal Nacek. Prinesel je otroška oblačila, pomagal pa je tudi pri nakupu traktorja, ki ga je po nizki ceni pripeljal iz Nemčije. Poljanec naj bi ga plačeval na obroke, a ko ni imel dovolj denarja, je tudi Nacek pokazal svoj obraz. Pozneje se je izkazalo, da je velik prevarant. Pavle je bil zelo ljubosumen nanj, saj se je videlo, da ga ima Albina še vedno rada. Odločil se je, da bo zapustil Poljančevino, k čimur je pripomogla tudi Poljančeva odločitev prepisati kmetijo na sina Albinine sestre Kristince, ki ni bil dober za nobeno delo in je kasneje končal v zaporu.

Pavle se je preselil domov k staršema, kjer cele dneve ni delal nič, ni znal obdržati službe, denar, ki mu ga je dajala mama, pa je zapravil v gostilni. Albina in Kristinca sta ga prosili, naj se vrne, tudi po tem ko je Poljanec že umrl, a tega nikoli ni storil.

Na koncu knjige se Pavle zahvaljuje zdravniku za vso pomoč in obljubi, da ne bo več segel po kozarcu, ne glede na to kako težko bo nadaljnje življenje.

Kritike

uredi

Viri in literatura

uredi