Samo Rugej

Samo Rugelj založnik, literarni in filmski publicist * 27. marec 1966, Ljubljana.

Življenjepis

Samo Rugelj se je rodil 27. marca 1966 v Ljubljani, očetu, psihiatru Janezu Ruglju. Po izobrazbi je farmacevt, magister ekonomije in doktor iz založništva. Leta 1973 je začel obiskovati osnovno šolo Ledina v Ljubljani. Po končani osnovni šoli leta 1981 se je vpisal na takratno Srednjo naravoslovno šolo (danes Gimnazijo Bežigrad), kjer je bil kot prva generacija deležen usmerjenega izobraževanja. Od leta 1985 - 1986 je služboval pri Jugoslovanski ljudski armadi v Beogradu, po koncu služenja pa je študiral na takratnem Oddelku fakultete za naravoslovje in tehnologijo (danes Fakulteta za farmacijo) do leta 1992, in si prislužil naziv diplomiranega inženirja farmacije. Pripravništvo je opravljal na tedanjem Zavodu za farmacijo in preizkušanje zdravil oziroma na današnji Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke. Njegova karierna pot se je začela leta 1994, ko se je zaposlil na zunanjetrgovinskem oddelku v farmacevtskem podjetju Lek, kjer je bil zadolžen za prodajo farmacevtskih izdelkov v Aziji. Tam je delal do leta 1996, leta 1997 pa je začel pisati za področje popkulture, ki pokriva film in založništvo, za časopis Delo. Istega leta pa se je zaposlil pri založbi UMco, kjer je kot direktor zaposlen še danes. Zaposlitev pri založbi UMco mu je spodbudila zanimanje za film, zato se je odločil za magisterij iz evropske filmske industrije in leta 1999 magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kasneje se je odločil še za doktorat iz slovenskega založništva in ga na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, tudi dokončal. Leta 2000 mu je uspelo kot soustanovitelju, uredniku in glavnemu piscu, ustvariti revijo Premiera, ki je izhajala štirinajst let. Vse od leta 2001 pa deluje knjižna zbirka Premiera pod njegovim okriljem. Pomagal je ustvariti in urejati tudi revijo Bukla, ki še vedno aktivno deluje. Njegove članke lahko prebiramo na Siolu za katerega piše od leta 2013. Leta 2015 je prejel tudi nagrado za najzaložnika tistega leta. Danes živi v Ljubljani in je poročen z urednico in založnico Renate Rugelj, s katero imata tri otroke. V prostem času se uveljavlja kot tekač in pohodnik, pretekel pa je že kar nekaj ultramaratonov.

Bibliografija

Monografije

1992: Hidroksilamini kot potencialna pro-kontrastna sredstva pri slikanju z magnetno resonanco : diplomsko delo COBISS
1999: Analiza položaja evropske filmske industrije in njene srednjeročne perspektive : magistrsko delo COBISS*2001: Sobotne filmske zgodbe COBISS
2002: Evropski film: večno nihanje med umetnostjo, zabavo in poslom COBISS
2003: Daredevil : čarobni svet posebnih filmskih učinkov COBISS
2003: Najboljše stvari v življenju so zastonj : čudoviti svet brezplačnih medijev COBISS
2005: Najboljše stvari v življenju bodo zmeraj zastonj : kartice Feliks in revija Premiera v letu 2004 COBISS
2006: Stari, kje je film? : zgodba o korejskem filmskem čudežu COBISS
2007: Stranpota slovenskega filma : zapisi o kinematografiji 2000-2007 COBISS
2009: Optimizacija družbeno-ekonomskih učinkov javnih vlaganj v slovensko založništvo : doktorsko delo COBISS
2009: Gledalec, bralec : zapisi o filmih in knjigah COBISS
2012: Delaj, teci, živi : zgodba o ljubiteljskem tekaču, ki se po dvajsetih letih sedenja odloči (spet) preteči maraton COBISS
2014: Ultrablues : kako so se trije kompanjoni lotili ultramaratona COBISS
2016: Na dolge proge COBISS
2018: Triglavske poti : hvalnica hoji in potepanja na vrh Slovenije COBISS

Članki

1997: Britje samo ob nedeljah, pred odhodom v cerkev : John Grisham - najbolje prodajani pisatelj na svetu COBISS
1999: Končno spet z nogo na gasu : V Leru, nov slovenski film COBISS
1999: Brez radikalnih sprememb - brezupno : analiza stanja in perspektiv slovenske filmske produkcije tik pred letom 2000 COBISS
2000: Slovenski film : ko Prešeren za zadnjo večerjo kruhu in mleku doda še marmelado, mu zazveni v glavi. 2 COBISS
2000: Ali lahko digitalizacija pomaga slovenskemu filmu? : poslavljanje od klasične kamere in filmskega traku COBISS
2001: V isto reko ne moreš stopiti dvakrat : filmska nadaljevanja prihodnosti COBISS
2001: Kako do cenejših knjig? : izziv slovenskega založništva COBISS
2001: Pottermanija COBISS
2002: Brezupen boj s Hollywoodom : evropska filmska industrija COBISS
2002: Slovenska kinematografija na vrtiljaku svetovne filmske industrije COBISS
2003: Odiseja tretjega tisočletja ali kako v Sloveniji odpreti megaknjigarno COBISS
2003: Digitalno je realno : zgodba o vdoru računalnikov v film COBISS
2003: Film v oglaševanju, oglaševanje v filmu : obrazi iz filma, obrazi z oglasov COBISS
2003: Čarobni svet posebnih filmskih učinkov COBISS
2003: Matrica : Reloaded : Matrica se bo naložila v drugo, jeseni pa v tretje COBISS
2003: Terminator 3: vstaja strojev : Arnie še tretjič vrača udarec COBISS
2004: Dotik resnice skozi platno : politika v filmu COBISS
2004: Ekonomisti, filozofi, matematiki, pisat! : knjige COBISS
2004: Nazaj v zlato dobo? : kulturna politika COBISS
2004: Vrhunci stoletja: vrhunska založniška poteza ali trojanski konj slovenskemu založništvu? : fenomeni COBISS
2004: Naprej v antičnost : knjige COBISS
2005: Fantje iz Brazilije COBISS
2005: Prihodnost slovenske knjige pod novimi davki : pogled v daljavo COBISS
2005: Hermanova utrdba in Kluže : briljantna zgodovinska freska COBISS
2005: Knjiga lobanj COBISS
2005: Žanrska klasika za vse čase COBISS
2005: Koma COBISS
2005: Zgubljeno - v ---? : odziv COBISS
2005: Stopiti nazaj s korakom naprej : literatura in filozofija COBISS
2005: Tretji človek COBISS
2005: Pustolovščina mestnih srajc : Odrešitev COBISS
2005: Zakaj knjige ne bi smele biti obdavčene : premislek o eksistencialijah COBISS
2005: Zakaj knjige ne bi smele biti obdavčene : premislek o eksistencialijah COBISS
2005: Boljši ali enaki časi za naše nekomercialne založbe? COBISS
2006: Štoparski vodnik po gverilskem založništvu : založniške izkušnje COBISS
2006: In kje so slovenski filmi? : festival (enega) slovenskega filma COBISS
2006: Med literaturo in filmom : filmske ekranizacije : esej COBISS
2006: Kdor lisjači, se sam znajde v njači! : odziv na odziv COBISS
2006: Resnejše in zadržane : (avto)biografije po slovenskoCOBISS
2007: Zajtrk (kosilo in večerja) z Lainščkom: slovenska filmska jesen COBISS
2007: Berimo Slovence! : pred Slovenskimi dnevi knjige COBISS
2007: Kratka zgodovina slovenskih filmskih uspešnic : od Babice gre na jug do Petelinjega zajtrka COBISS
2007: Agencija za knjigo kot vrh ledene goreCOBISS
2007: Grozi seksu v ameriškem filmu izumrtje? : označevanje filmov COBISS
2007: Literarni ekvivalent elektrona, "zmeraj nekje tam, a nikoli točno nekje" : Shakespearjeva šifra COBISS
2007: Gledališče kot žena, film kot ljubica : Ingmar Bergman 1918-2007 COBISS
2008: Filmski fenomeni zadnjega desetletja : od Titanika do Borata in naprej COBISS
2008: Čim bolj zapleteno, tem bolje : iracionalnost vsakdanjika COBISS
2008: Brati ali ne brati, to je/ni zdaj vprašanje : knjige o branju in nebranju COBISS
2008: Festival slovenskih filmov : pogovor s Samom Rugljem COBISS
2010: Javni denar in slovenska knjižna kultura COBISS
2010: Knjiga in založništvo v digitalni dobi COBISS
2011: Od Babice gre na jug do Sfinge : kinematografija samostojne Slovenije COBISS
2012: Je pred nami leto 2013 ali leto 2Q13? COBISS
2012: Davki in knjige, to ni prav lepi par COBISS
2013: Malo založništvo v težkih časih COBISS
2013: Negotove poti slovenskega založništva COBISS
2013: Nemeza ali vrnitev na začetek potovanja : o velikem opusu ameriškega pisatelaja Philipa Rotha, ki ga je ves čas spremljal dvom o moči literature COBISS
2014: Nazaj v knjigarne? COBISS
2014: Bo SLAVC zapel novo ali staro pesem? : ob predlogu novega zakona o Slovenskem avdiovizualnem centru COBISS
2014: Če so nove knjige manj kot 25 evrov, so poceni : ob letošnjem knjižnem sejmu COBISS
2015: Leja Forštner s Samom Rugljem COBISS
2015: "Idealen esejist je zame tisti, ki se ga lahko tudi proda!" COBISS
2016: Slovenske knjižne uspešnice COBISS
2016: Življenje kot tek na dolge proge : Samo Rugelj COBISS

Viri

Leja Forštner s Samom Rugljem [1]
Samo Rugelj: »Idealen esejist je zame tisti, ki se ga lahko tudi proda!« [2]
Samo Rugelj: »Oče ni nikoli gledal na uro« [3]
Del referenc je avtorjevih