Prispevek Belokranjcev v zakladnico svetovne kulture

Globalnemu obeleževanju 400. obletnice smrti Williama Shakespeara, tega resnično globalnega umetnika, ki je danes globalni brend, se pridružuje tudi spletna Preloka. Zdaj še s povabilom na razstavo Hamlet na Slovenskem, ki je te dni odprta v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Rdeča nit razstave je sled, ki jo je ta tragedija odtisnila pri nas in v nas. Hamlet je na odrih slovenskih poklicnih gledališč doživel kar 22 različnih uprizoritev in kar šest različnih prevodov.

Nas pa tukaj zanima sled, ki so jo v tej svetovni kulturni zapuščini odtisnili Belokranjci in na katero opozarja razstava v Cankarjevem domu.

Najprej med igralci. Hamlet je bil in je še vedno kultna moška vloga. Eden najbolj zahtevnih likov svetovne dramatike je izziv, s katerim se lahko spopadejo le veliki igralci. S ponosom nas navdaja, ko na razstavi vidimo med velikimi imeni, kot so Hinko Nučič, Zvonimir Rogoz, Vladimir Skrbinšek, Stane Sever, Slavko Jan, Jernej Šugman, Igor Samobor ..., tudi Belokranjca, Preločana Staneta Starešiniča.

Med šestimi prevajalci, ki so se lotili Hamleta, daleč najvidnejše mesto zavzema Oton Župančič. Njegov briljantni prevod iz leta 1933 je dokončno pometel s prejšnjima dvema in sledilo je več kot 60 let vladavine Župančičevega Hamleta (skupaj 14 različnih uprizoritev). Šele v zadnjem času sta se pojavila prevoda Milana Jesiha in Srečka Fišerja. In tako imajo Angleži samo enega Hamleta, mi pa kar šest.

Šest, Osip Šest, pa blesti med režiserji, ki so Hamleta postavili na oder. Ta naš Metličan ga je režiral kar dvakrat, obakrat v Drami v Ljubljani. Njegov prvi Hamlet, postavljen na oder v sezoni 1921/22, velja za eno najuspešnejših predstav na Slovenskem na sploh. Na programu je bil več sezon zapored in je doživel kar 52 ponovitev v skoraj vedno razprodani dvorani. Prav s tem Šestovim Hamletom je takratni dramaturg v ljubljanski Drami Oton Župančič tudi dokončno zaprl usta ljubljanskim provincialcem, ki se jim je hotelo na odru osrednjega slovenskega hrama gledati ljudske (veselo)igre. "Najboljša ljudska igra je Hamlet!" je pribil Župančič.

Razstava "Hamlet na Slovenskem" se med drugim poklanja tudi številnim gledališkim kritikom, ki so pisali o naših uprizoritvah Hamleta, od prvega, premierno uprizorjenega 28. 12. 1899, do zadnjega, premierno uprizorjenega 12. 1. 2013. In prav o prvem Hamletu v slovenščini, ki ga je režiral in v glavni vlogi nastopil Rudolf Inemann, se je v časniku Slovenski narod navdušeno razpisal – kdo drug kot naše gore list, Metličan Engelbert Gangl.[1]

  1. asdfasdgasdgasdgasdg