Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom
To so sestrska spletišča, na katerih sem delal ali delam poleg Wikipedije. Naj začnem z manj frekventiranimi. Izkušnja z Wikivoyage je bila kratka, 2017 in 2018 sem tam sestavil le dve lokalni gesli, Srednja Dobrava in Uskovnica, ki pozneje nista doživljali vsebinskih dopolnitev, samo tehnične. Red je tam nekoliko drugačen kot pri Wikipediji, za Wikipedijo bi bila uporabna izkušnja z zemljevidi, ki na Wpji in v Zbirki niso dovolj prisotni, posebej glede na t. i. prostorski obrat, ki je prispeval k temu, da smo se navadili dejstva prostorsko umeščati. Privzeta platforma je OpenStreetMap, podatki pa se spravljajo na Wikimedia maps. Slovenske lokacije so se na Wikivoyage začele pojavljati 2003, predstavljenih je malo krajev, tu je še veliko možnosti za angažma. Ker se turistična ponudba hitro spreminja, zahtevajo članki stalno ažuriranje; moja dva sta že precej zastarela. Je kdo od prisotnih kaj posegal sem? Wikivoyage obstaja v 25 jezikih, za slovensko varianto ne vidim ne potrebe ne možnosti. Spletišče v angleščini je sicer kar živo: zadnjih 500 sprememb se je zgodilo samo v dnevu in pol. Predpona za povezovanje na Wikivoyage je :voy:
| Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom | |
|---|---|
| Avtor | Miran Hladnik |
| Naslov izvirnika | Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom, pa še Wikiknjige in Wikivoyage; Wikipodatke in Wikimedijino Zbirko puščam ob strani |
| Jezik | slovenski |
| Subjekt | slovenski wikipedisti |
| Žanr | Prispevek na srečanju wikipedistov v Radovljici 15. junija 2024 |
| Klasifikacija | |
Sicer sem za potrebe wikipedijskih člankov posnetke slovenskih državnih zemljevidov (GURS) z Geopedije spravljal v Zbirko, pa mi jih je Eleassar brisal, češ da nimajo urejenih avtorskih pravic oz. niso v javni lasti, zlasti ortofoto posnetki ne. Res so bile avtorske pravice označene dvoumno, podjetje Sinergise, ki je zemljevide prevzelo/kupilo za Geopedijo, tudi samo ni bilo čisto prepričano v prosto uporabo teh podlag. V zadnjem času so v kolofonu izrecno označeno z licenco CC, treba bo poskusiti znova, saj se nekatere reči na GURS-ovih podlagah vidijo lepše kot na OpenStreetMap.
Wikiknjige sem izkoristil za učbenik Nova pisarija (2014), za zasnutek slovenske literarne zgodovine po 1965 in za lokalnozgodovinsko kroniko Dobrave (2014). Spletišče je v slovenščini, dogaja pa se na njem malo, 18 sprememb v zadnjem mesecu. Poleg naštetega je tu še krajša reč z naslovom E-odpadki iz leta 2007 (Dea Omerbegović, Mojca Rat, Tadej Rudec, Martina Fatorič), Enciklopedija tankov iz 2008 in Knjiga pojmov o letalstvu iz 2007 (5er), Klemen Kocjančič je 2006 zastavil kuharico in recepte, Mateja Drnovšček pa 2014 serijo Upravni postopki, Jure Repinc pa 2007 Programiranje grafičnih uporabniških vmesnikov s C++ in Qt. Wikiknjig v slovenščini nismo optimalno izrabili, sam po malem dopolnjujem obstoječe strani. Predpona za povezovanje na Wikiknjige je :b:
Wikivir. Na Wikiviru smo bili dejavni zlasti slovenisti, spočetka na Wikisource, potem na slovenskem spletišču. Sam sem imel tu vlogo podajalca tekstov za redigiranje in organiziranja študentov za delo, tehnično pomoč, usklajevanje, čiščenje, oblikovanje spodobne oblike portala pa je prevzel Janez Drilc. Država je dajala študentom 7000 eur letno za napotnice prek Slavističnega društva Slovenije, potem ko se FF ni izkazala. Projekt se imenuje Slovensko leposlovje na Wikiviru oz. Slovenska leposlovna klasika in ima tudi status občanskega projekta, domačega in evropskega. Predlani sem projekt predal drugim, pa so ministrstvu prepozno poročali o opravljenem delu in pipica se je (začasno) zaprla. Na Wikiviru se še vedno kaj dogaja, vendar z manjšo intenzivnostjo. Vem, da tam dela Luka Pavlin (Plamenček) iz Društva slepih in slabovidnih, pa Akoš Dončec, glej Zadnji posegi na Wikiviru.
Bi bilo smiselno, če na portalu Občanske znanosti prijavimo tudi Wikipedijo? Končno je Wikipedija zgled t. i. skupnostnega ukvarjanja, morda celo raziskovanja.
Na Wikiviru je predviden prostor za partizansko, taboriščno in izgnansko poezijo v okviru državnega projekta, ko bo ta sprejet, če bo sprejet, bazo tekstov je pripravil Mihael Simonič na Arnesovi domeni slov.si, nekaj besedil je že tam, npr. del opusa Ota Vrhunca (Blaža Ostrovrharja). Stremljivi načrt postavitve celotnega slovenskega leposlovja v javni lasti na Wikivir pa se časovno žal odmika. Yerpo je pred leti za najino skupno objavo primerjal slovenski Wikivir z drugimi: bili smo kar visoko uvrščeni, po nekem parametru na šestem mestu.
Pobožen načrt je urediti na Wikiviru vsaj opuse neslučajnih literatov, npr. Župančiča, ki že v javni lasti, in jih polinkati na njihova wikipedijska gesla z {{wikivir}}. Vstop posameznega avtorja v javno domeno 70 let po smrti sem objavljal na forumu Slovlit in proslavljali tako glasno, da je bilo za kakega literarnega rahločutneža že kar nespodobno. Predpona za povezovanje na Wikivir je :s:
Wikiverza. Od wikijev še najpogosteje urejam Wikiverzo, tudi po upokojitvi. Ko sem lani zaključil s predavanji, sem začetno stran iz izrazito slovenistične lokacije preoblikoval tako, da bi jo kot dom lahko začutile tudi druge stroke in akademske ustanove. Nekaj poskusov drugih je sicer bilo, vendar je še vedno v glavnem slovenistično spletišče. Pred leti sem promoviral wikije, tudi Wikiverzo, na UL v okviru projekta uporabe inovativnih tehnologij. Brez večjega uspeha, energije je UL usmerila v druga orodja in pedagoške igrače, plačljive. Wikijevsko zastonjkarstvo ji je bilo očitno tuje, čeprav sem se z nekaj referati in članki trudil prepričati, da wikiji še najbolj ustrezajo civilizacijskemu poslanstvu univerze. Kaj čemo.
Na Wikiverzi sem vodil dokumentacijo vseh svojih predavanj in seminarjev, npr. za predmet Uvod v študij slovenske književnosti. Študentje so že v prvi uri prek Wikiverze vstopili na Wikivir in ob koncu semestra v Zbirko, kamor je moral vsak naložiti in kategorizirati eno enoto iz RKD. Kaj dosti Zbirka s tem ni pridobila, ker so bili posnetki slabi, s študenti je bilo veliko dela, nekaj je pa vendarle nastalo.
Zadnji posegi na Wikiverzo pokažejo, haha, dominacijo tegale prispevka in drugih mojih dejavnosti, nekaj je še šolskih dejavnosti kolegov (Andraž Jež, Alenka Žbogar, Saška Štumberger), sicer pa predvidevam, da bo Wikiverza v prihodnje bolj za projektne reči, predobjave in za osebne bibliografije, gl. poglavje Objave na Wikiverzi. Wikiverzo sem predlagal in v šoli uporabljal za peskovnik pri pripravi gesel za Wikipedijo. Wikipedija pokaže v seznamih referenc ali literature na članke na Wikiverzi, kadar so ti preveč stran od enciklopedičnosti.
Predpona za povezovanje na Wikiverzo je :v:sl:
Na programu imamo obisk Muzeja Talcev v Begunjah (predpona za povezovanje z Wikiverze na Wikipedijo je :w:sl:). Avtorica kratkega gesla o njem na Wpji je Pinky. Sam sem muzej vpisal na eno drugo spletišče, med 8300 lokacij v sloju Partizanski spomeniki na Geopediji, kjer sem od 2013 dalje enako ali bolj dejaven kot na Wikipediji. Projekta se povezujeta tako, da na Geopediji pri posameznem spomeniku delamo povezave na Wikipedijo, če o obeležju ali človeku/dogodku, ki mu je obeležje posvečeno, obstaja geslo, na Wikipedijska gesla pa med zunanje povezave dodajamo povezave na zapis o spomeniku na Geopediji; za Muzej talcev povezava še manjka. Ko bomo na Geopediji popisali (skoraj) vse, pride na vrsto pisanje novih člankov o posameznih spomenikih in dopolnjevanje krajevnih gesel s poglavjem o zgodovini 1941–1945, ki jo tisti, ki pišejo zgodovino far namesto zgodovine krajev, radi izpuščajo. Veliko bo že, če samo naštejemo obeležja v posameznem kraju in dodamo kako fotografijo. Tu je še veliko dela.
Kaj je za begunjske zapore že narejeno: poslikani so vsi plakati z imeni ustreljenih, razstavljeni v muzeju, in nekaj strani seznama zapornikov.
Naj poročam še o svoji izkušnji z geslom Begunje v angleščini. Begunje so bile v angleščini predstavljene kot kraj množičnih pomorov. V redu, sem si rekel, dokler nisem pogledal v geslo, kjer je bil v opisu kraja pomemben samo maščevalni poboj 40 nemških stražarjev zaporov tik po drugi svetovni vojni, ne pa 800 in več mučenih in pobitih Slovencev na tem mestu. Avtor gesla Doremo.
Nalaganje slik spomenikov je zaradi slovenske avtorske zakonodaje in eleassarstva vedno znova problem. Eleassar je npr. med desetinami partizanskih spomenikov za izbris predlagal tudi Verin posnetek grobišča v Begunjah; k sreči je skupnost glasovala proti.
Geslo sem dopolnil s seznamom partizanskih spomenikov v Begunjah. Tako bo treba sistematično uravnotežiti izrazito pristransko, neenciklopedično pisanje o tem delu slovenske zgodovine v drugih jezikih na Wikipediji. Dokler nas ne prihiti naslednja vojna.